Na posnetku geografskega večera, ki smo ga organizirali 13.4.2021 lahko prisluhnete zgodbi o energetskem izkoriščanju reke Nil – reke »stare slave in novih problemov«. Na predavanju poskuša prof. dr. Jernej Zupančič iz Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani pojasniti kakšno je pri tem razmerje moči med dvema afriškima velikanoma – Egiptom in Etiopijo, vlogo jezu »velike etiopske renesanse« ter kakšne so možnosti za vojaški spopad med državama.

Predavanje Lee Rebernik vas popeljalo po Maroku, geografsko in kulturno zelo pestri državi, ki ponuja vse od peščenih plaž do razgibanih gorovij, kakršno je Visoki Atlas. Gre za državo, kjer se prepletajo vplivi arabske in berberske kulture, kar je vidno na vsakem koraku. Mesta so polna neskončnih tržnic in ozkih ulic, ki so svojstven izziv tudi za najbolj zvedave geografe. Za umik od mestnega vrveža pa ni boljšega kot skodelica metinega čaja.

Na posnetku izrednega geografskega večera, ki je potekal 24. februarja 2021, si lahko ogledate predavanje o snežnih plazovih. Predavatelja sta velika poznavalca visokogorja in ena od največjih strokovnjakov za snežne plazove pri nas, dr. Manca Volk Bahun in mag. Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Novembra 2014 se je Mitja Lavtar podal na življenjsko avanturo, ki pa ga tokrat ni vodila na drug konec sveta. Zadal si je izziv obiskati vseh 6036 slovenskih naselij in v vsakem posneti fotografijo. Po petih letih in pol mu je podvig, ki ga je poimenoval Projekt Slovenija, končno uspel. Na potopisnem predavanju nam je predstavil svojo pot, predvsem pa izzive, zanimivosti, ljudi, prigode in seveda naselja, ki so mu prekrižala pot.

Predavatelj dr. Zlatko Šabič iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani nam na posnetku geografskega večera Ljubljanskega geografskega društva poskuša razložiti zapletene odnose med dvema velesilama Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Na predavanju so izpostavljeni položaj obeh držav v preteklosti, njuna ideologija, struktura moči ter vpliv geografskega dejavnika pri merjenju moči med njima.

Nedavno je ameriški predsednik Donald Trump razglasil, da bodo ZDA celotni Jeruzalem priznale kot glavno mesto Izraela ter vanj preselile svoje veleposlaništvo. Tega dejanja ni mogoče ustrezno razumeti brez celovitega poznavanja zgodovinskih, religijskih, mednarodnopravnih in političnih vidikov izraelsko-palestinskega spora.

Ob tem je treba tudi problematizirati oz. zanikati nekatere »konvencionalne resnice«, povezane predvsem s formativnimi dogodki spora (1947-1949) in pa z »mirovnim procesom«, ki je še vedno konstrukt, ki diskurzivno prevladuje v mednarodni politični skupnosti. Brez tovrstnega dekonstruiranja ni mogoče ustrezno ocenjevati razprave o priznanju Palestine, ki je v zadnjih mesecih precej intenzivno prisotna v slovenskem političnem prostoru. Ne nazadnje se je nujno zavedati vpliva izraelsko-palestinskega spora na možnost rekrutiranja v vrste ultraradikalnih islamističnih organizacij.

Gost: dr. Primož Šterbenc.

Dr. Primož Šterbenc je diplomiral in magistriral iz politologije - mednarodnih odnosov ter doktoriral iz sociologije religij. Delal je kot asistent na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in kot samostojni raziskovalec. Trenutno je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Napisal je znanstveni monografiji "Šiiti: Geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti" (2005) ter "Zahod in muslimanski svet: Akcije in reakcije" (2011), poleg tega pa tudi večje število znanstvenih in strokovnih člankov. Raziskovalno sodeluje z European Council on Foreign Relations (ECFR) in Trans-European Policy Studies Association (TEPSA). V zadnjem času se ukvarja predvsem z islamom, zgodovino in sodobnimi problemi muslimanskega sveta, odnosi med Zahodom in muslimanskim svetom, izraelsko-palestinskim konfliktom ter geostrateškimi in varnostnimi vprašanji v Evraziji in Afriki.

Na posnetku geografskega večera Ljubljanskega geografskega društva si lahko ogledate predavanje o aktualni, vendar nekoliko prezrti temi o onesnaženosti jam v Sloveniji. Predavatelj Jure Tičar iz Geografskega inštitut Antona Melika ZRC SAZU nam predstavi njegovo raziskavo - razloge za onesnaženost, vplive onesnaženosti jam, prostorsko razporeditev onesnaženih jam ter predloge za njihovo prednostno sanacijo, saj podzemne kraške vode nudijo pitno vodo za več kot 43 % prebivalstva v državi.

Poleg posnetka predavanja vas vabimo, da si ogledate tudi spodnje filmčke o pitni vodi in čiščenju jam:

Vodni krog (Ciril Mlinar - Cic)
https://www.youtube.com/watch? v=kCSvvhXFwz8&ab_channel=Ciril MlinarCic

Mala Vratnica (Tomaž Grdin)
https://www.youtube.com/watch? v=srmtjkhCnEE&ab_channel=Tomaz Grdin

Life Kočevsko (Tomaž Grdin)
https://www.youtube.com/watch? v=o5ZH2x8GFh4&feature=youtu.be

Na posnetku geografskega večera Ljubljanskega geografskega društva in Društva mladih geografov Slovenije, ki je potekal dne, 7.11.2017, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, gostje v eni uri z različnih plati predstavijo aktualno dogajanje na temo katalonskega vprašanja o neodvisnosti. Vabljeni, da spletno povezavo do posnetka razširite tudi izven slovenske geografske srenje.

Mesec oktober 2017 je na evropskem političnem parketu minil v znamenju Katalonije in njene neodvisnosti. Po izvedbi referenduma in (negotovi) razglasitvi neodvisnosti so strasti med Madridom in Barcelono dobile novo poglavje - sodni pregon katalonskih voditeljev in razpis novih volitev.

Hkrati v Sloveniji nehote rišemo vzporednice med aktualnim vprašanjem o neodvisni Kataloniji in osamosvojitvijo Slovenije. Ali je primerjava sploh mogoča? Kakšne so razlike? Gre za notranjepolitično temo z dolgo zgodovino, kot pravi večina evropskih voditeljev, ali pa ima katalonsko vprašanje tudi evropski kontekst?

Na tovrstna vprašanja so nam poskušali odgovoriti
- dr. Jernej Zupančič (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani),
- dr. Boštjan Rogelj (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani),
- lekt. Uršula Marija Geršak (Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljana) in
- dr. Bruno Nikolić (Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani).