Celodnevne ekskurzije po Sloveniji in sosednjih pokrajinah so namenjene terenskemu spoznavanju ter celostni predstavitvi izbrane pokrajine. Izvedene so pod vodstvom izbranega strokovnjaka, ki ga odlikuje poglobljeno poznavanje pokrajine, po čemer se razlikujejo od »klasičnih« izletov turističnih agencij. V želji po čim bolj pestri in doživeti izkušnji so ekskurzije zasnovane tako, da se poleg avtobusnega prevoza del poti opravi peš.

Povojna Koper in Ankaran

V severni Istri je v dveh povojnih desetletjih prišlo do korenite preobrazbe urbane pokrajine, najbolj vidno je preoblikovanje arhitekturne podobe priobalnega urbanega pasu. Različne točke ob obali so predstavljale središča različnih dejavnosti, tod pa so v povojnem času nastajali različni urbanistični koncepti, pri katerih so sodelovali najvidnejši slovenski arhitekti. Nazadnje je ob poznih 50-ih letih obveljala vizija arhitekta Eda Mihevca, ki je avtor številnih arhitektur v starem mestnem jedru Kopra, v Semedeli – Olmu, Ankaranu in širše v slovenski Istri. Na ta na način se bomo na ekskurziji navezali na prostorski razvoj v širši regiji.

Družbeno-politične razmere in kompleksna realnost povojnega časa, torej po letu 1945, predvsem pa po letu 1954, so konkretno zabeležene prav v uresničenih arhitekturnih načrtih za mesto Koper. Danes skoraj neopazne, samoumevne stavbe so živi spomeniki burnega obdobja v zgodovini Istre. Povojni čas v Kopru namreč zaznamujeta Svobodno tržaško ozemlje (1947–1954) in avtonomnost cone B, z njima pa velika napetost in pričakovanje o delitvi ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, ki ga spremlja velik gospodarski zagon. Londonski sporazum leta 1954 prinese razrešitev, s katero Trst ostane Italiji, obalna mesta Istre Jugoslaviji, medtem ko Koper prevzame vlogo glavnega mesta regije. Nastavljeni gospodarski razvoj se razbohoti z izgradnjo Tomosa in Luke Koper. Geopolitične spremembe tako sprožijo množična odseljevanja starih in priseljevanja novih prebivalcev z vseh koncev Slovenije in Jugoslavije. Krajinsko sliko nove ere mesta po Londonskem sporazumu leta 1954 zarisujeta dve stolpnici na Belvederju, ki sta nastali po načrtu arhitekta Eda Mihevca. Gradbene posege te dobe v koprski mestni prostor pooseblja ustno izročilo o Tomosovi stolpnici, ki naj bi kot simbol »novega krasnega sveta socializma« hotela s svojo višino »preglasiti« zvonik, simbol starih, premaganih obdobij in njihovih oblastnikov.*

Ogled se bo začel na obrobju historičnega jedra Kopra, od koder se bomo sprehodili po trasi povojne arhitekture in del Eda Mihevca, ki je temeljno zaznamoval spreminjanje krajinske slike in arhitekturne identitete mesta in t. i. »Slovenske Obale«.

Nato se bomo po Semedelski promenadi sprehodili do »Zahodne« ali »Spodnje Semedele«, ki je bila v prvih povojnih letih načrtovana kot »Novi Koper«, modernistična soseska, in sicer še pred nastopom in prevlado Eda Mihevca, izrazito pa tudi po njem. Opazovali bomo različne urbanistične in arhitekturne koncepte, ki so se nadgrajevali in spopadali v prostoru.

Po kosilu se bomo odpeljali do Ankarana, kjer se bomo prav tako sprehodili po povojni zasnovani soseski in pa po turističnem naselju, ki je danes eden izmed varovanih ambientov. Tam si bomo ogledali nekaj osnovnih arhitekturnih stvaritev in urbanističnih ureditev, ki zaznamujejo nastanek in rast naselja Ankaran. Ankaran je bil v glavnem letovišče in kopališče, kamor so se v prvi polovici 20. stoletja najprej umeščali zdraviliški in letoviški kompleksi. V poznih popoldanskih urah sledi povratek proti Ljubljani.

Okvirna pot: Ljubljana – Koper (center) – Semedela – Olmo – Ankaran – Ljubljana

Cilj: Spoznavanje ključnih arhitekturnih stvaritev in urbanističnih ureditev v povojnem Kopru in Ankaranu in njihovega pomena za razvoj širše regije

Hoja: 5 km.

Zahtevnost hoje: 2 (od 1 do 5)

Datum:  13. 5. 2023

Odhod: ob 7:00 iz Ljubljane (parkirišče pred dvorano Tivoli)

Doplačilo: kosilo približno 7–10 EUR/osebo

 

Vir slike: Maja Pertič Gombač (Primorske novice) 

*Povzeto po: Čebron Lipovec, N. (2012). Arhitekturni pomniki izgradnje Kopra po drugi svetovni vojni. Annales, 22. 

 

Ekskurzija

sob, 13. maj 2023

07:00

doc. dr. Neža Čebron Lipovec, asist. mag. Tim Mavrič, Fakulteta za humanistične študije Koper

25 € za člane LGD, 35 € za nečlane, 10 € za člane DMGS

Prijave na ekskurzije sprejemamo prek spletnega obrazca. Povezavo nanj najdete v opisu vsake ekskurzije v desnem stolpcu: gumb »Prijava na ekskurzijo«. V primeru, da prijavljate več udeležencev, morate postopek ponoviti za vsako osebo posebej. V primeru težav lahko kontaktirate referenta za ekskurzije (marko.sencar-mrdakovic@zrc-sazu.si; 01 4706 552). 

Prijava na ekskurzijo je veljavna le v primeru pravočasnega plačila. Finančni prispevek za ekskurzijo je za člane LGD 25 evrov35 evrov za nečlane in 10 evrov za člane DMGS (*Pri ekskurzijah v tujino je cena za vse tri kategorije višja za 5 evrov). Znesek nakažite na transakcijski račun:

SI56 6100 0002 1299 316, BIC: HDELSI22
Ljubljansko geografsko društvo
Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana
Koda namena: OTHR
Namen plačila: IME EKSKURZIJE

Plačilo na dan ekskurzije ni več mogoče. Cena ne zajema stroškov prehrane.

PRIJAVNI POGOJI

  1. Prijava in plačilo morata biti izvedena vsaj 3 dni pred ekskurzijo (torej do srede, če je ekskurzija v soboto).
  2. Odjave sprejemamo do 2 dni pred ekskurzijo (torej do četrtka, če je ekskurzija v soboto).
  3. Če se odjavite pravočasno, lahko koristite celotno vplačilo kot dobropis za prihodnjo ekskurzijo. V nasprotnem primeru lahko dobropis koristite le v višini 50 % od vplačanega zneska.
  4. Odhod bo zaradi programa ekskurzije in zakonsko omejenega delovnega časa voznika avtobusa ob zapisani uri. Na zamudnike ne bomo čakali.
  5. Ekskurzije se udeležite le, če ste zdravi! 

V primeru nepredvidenih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.

 

Zborno mesto

Parkirišče Tivoli


Image

Kontakt

Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, p.p. 306

Telefon: 01 470 65 43
Elektronski naslov: lgd.posta@gmail.com

TRR: IBAN SI56 6100 0002 1299 316
DŠ: 23165294 (ni davčni zavezanec)
MŠ: 5267587000

Uporabne povezave

© 2024 Ljubljansko geografsko društvo. Izdelava spletne strani: www.dpoint.si