Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca 11. stoletja dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja. Narodno zavest je na prelomu iz 19. v 20. stoletje začela dvigati skupina katoliških duhovnikov, ki so se zbirali okoli Franca Ivanocija. Prava jezikovna in kulturna enotnost z vsemi Slovenci je dejansko začela nastajati šele po prvi svetovni vojni. V Prekmurju vlada dvojezičnost že od nekdaj, zato tudi lokalno narečje vsebuje mnogo madžarskih izposojenk in obratno ter ima tudi fonem več kot knjižna slovenščina.
Naša prva postaja v Murski Soboti bo znamenita kavarna in restavracija Zvezda, zgrajena leta 1909 (nekoč hotel Dobray) v središču mesta, kjer nam bo pisatelj Dušan Šarotar ob kavi predstavil svoj roman Biljard v Dobrayu, ki se vsebinsko tesno navezuje na omenjeno kavarno, in v katerem opisuje usodo prekmurske judovske skupnosti. Potem se bomo odpravili na voden sprehod po mestu. Ogled in sprehod po Murski Soboti (literarno in zgodovinsko raziskovanje judovske dediščine mesta; pomnik na kraju, kjer je stala do leta 1954 soboška sinagoga, judovsko pokopališče, železniška postaja, hotel Dobray, Trg zmage, tri cerkve: katoliška, protestantska, sinagoga, judovsko pokopališče). V soboški Pokrajinski in študijski knjižnici nas bo sprejel profesor Franci Just, raziskovalec prekmurske književnosti. Ogledali si bomo priložnostno razstavo del sodobnih prekmurskih pisateljev, ki tematizirajo pokrajino in mesto: Dušan Šarotar, Feri Lainšček, Štefan Kardoš ter zbirko starih judovskih knjig, ki so jih pred kratkim odkrili v arhivih.
Pot bomo nadaljevali na Goričko, potovali bomo ob železniški progi Murska Sobota–Hodoš. Ustavili se bomo v Šalovcih, kamor je pisatelj Dušan Šarotar umestil svoj roman Zvezdna karta. Kosilo bomo imeli v gostilni Rudi v Šalovcih, med obrokom krajši pogovor in branje iz romana. Pridružil se nam bo poznavalec zgodovine Šalovcev in zbiratelj fotografskega gradiva Mark Krenn. Potem si bomo ogledali nekdanjo železniško postajo, kjer je živel pisateljev dedek, trgovec Franz Schwartz, osrednji literarni lik obeh osrednjih Šarotarjevih romanov, sledil bo krajši sprehod po vasi in raziskovanje ostalin judovske dediščine v vasi, predvsem zgodba o judovskem fotografu Juliusu Schönauerju, ki je v letih pred drugo svetovno vojno imel v vasi znameniti fotografski atelje. Fotograf je skupaj s celotno šalovsko judovsko skupnostjo bil leta 1944 deportiran v Auschwitz, od koder se nihče ni vrnil.
Pot bomo nadaljevali do Bedenika, med potjo se bomo za kratko ustavili v Ženavljah pri obeležju, kjer je leta 1934 strmoglavil belgijski stratosferski balon, o čemer piše Milan Vincetič v svojem romanu Nebo nad ženavljami in tudi Šarotar v Zvezdni karti. Prihod v Bedenik, kraj je tesno povezan z zgodovino prekmurščine in prekmurske literature. Okrepčilo s kavo in pijačo. Predstavitev Doma duhovnosti, cerkve in stare šole. Ogled spomenika in groba Franca Ivanocija, prekmurskega župnika, pisca in narodnega buditelja. Ogled spominske plošče Francu Küzmiču in Miklošu Küzmiču. Sledi krajši pohod po romarski in duhovni poti v okolici samostana ter pogovor o prekmurski književnosti.
Vožnja do Murske Sobote, možnost krajšega postanka ob reki Muri v Krogu. Vrnitev v Ljubljano proti večeru.
Obvezna literatura: Zvezdna karta ali Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja; priporočeno še avtorjeve knjige Nostalgija, Občutek za veter, Ne morje ne zemlja.
Priporočeno branje: Kurji pastir Ferija Lainščka, Nebo nad ženavljami Milana Vincetiča, Pobočje sončnega griča Štefana Kardoša
Okvirna pot: Ljubljana – Murska Sobota – Šalovci – Ženavlje – Križevci – Ivanovci – Bedenik – Ljubljana
Cilj: kulturonozgodovinsko spoznavanje Murske Sobote in prekmurske pokrajine z vidika zgodovine, jezika in literature
Hoja: 5 km.
Zahtevnost hoje: 3 (od 1 do 5)
Datum: 27. 5. 2023
Odhod: ob 6.30 iz Ljubljane (parkirišče pred dvorano Tivoli)
Doplačila: kosilo 7–10 EUR/osebo
Vir slike: https://www.izletko.si/component/k2/search.html?searchword=%C5%A0alovci&categories=13%2C1%2C2%2C3%2C4%2C5%2C6%2C7%2C8%2C9%2C10%2C11%2C12&format=html&t=&tpl=search
Prijave na ekskurzije sprejemamo prek spletnega obrazca. Povezavo nanj najdete v opisu vsake ekskurzije v desnem stolpcu: gumb »Prijava na ekskurzijo«. V primeru, da prijavljate več udeležencev, morate postopek ponoviti za vsako osebo posebej. V primeru težav lahko kontaktirate referenta za ekskurzije (marko.sencar-mrdakovic@zrc-sazu.si; 01 4706 552).
Prijava na ekskurzijo je veljavna le v primeru pravočasnega plačila. Finančni prispevek za ekskurzijo je 25 evrov za člane LGD, 35 evrov za nečlane in 10 evrov za člane DMGS (*pri ekskurzijah v tujino je cena za vse tri kategorije višja za 5 evrov). Znesek nakažite na transakcijski račun:
SI56 6100 0002 1299 316, BIC: HDELSI22
Ljubljansko geografsko društvo
Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana
Koda namena: OTHR
Namen plačila: IME EKSKURZIJE
Plačilo na dan ekskurzije ni več mogoče. Cena ne zajema stroškov prehrane.
PRIJAVNI POGOJI
V primeru nepredvidenih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.