Novo mesto je eden najpomembnejših evropskih železnodobnih centrov tako po številu najdišč kot po pomenu najdb. V 1. tisočletju pr. n. št. je v utrjenem naselju na okljuku Krke živela močna skupnost, ki je zapustila še danes vidne sledove v prostoru. To je čas nastanka evropske civilizacije in kulture, ki jo je oblikoval grški svet s svojimi sredozemskimi kolonijami ter Etruščani na Apeninskem polotoku. Novo mesto z dolenjskimi železnodobnimi najdišči tvori jedro jugovzhodne predalpske halštatske skupine, ki je v času med 8. in 4. stoletjem pr. n. št. odigrala pomembno vlogo v povezovanju »civiliziranega« grško-etruščanskega sveta z »barbarskimi« ljudstvi iz Panonske nižine in Alp.

V Dolenjskem muzeju si bomo ogledali stalno arheološko razstavo, ki vključuje najpomembnejše arheološke predmete, med katerimi izstopajo situlski spomeniki, sprehodili pa se bomo tudi do utrjenega prazgodovinskega gradišča in prazgodovinskega grobišča Kapiteljska njiva. Stalna arheološka razstava celovito prikazuje arheološko dogajanje na Dolenjskem, od prvega pojava človeka v kameni dobi do konca zgodnjega srednjega veka. Bogato arheološko gradivo, izkopano v zadnjih desetletjih, dopolnjujejo risarske rekonstrukcije in fotografski prikazi najdišč, ter pojasnjevalna besedila. Težišče predstavljajo najdbe starejše železne dobe, predvsem s Kapiteljske njive v Novem mestu, kjer so od srede 80. let 20. stoletja potekala zavarovalna arheološka izkopavanja, ki so prinesla množico vrhunskih arheoloških predmetov, ki časovno segajo od pozne bronaste preko starejše do mlajše železne dobe. Med razstavljenim gradivom velja posebej omeniti bronaste, figuralno okrašene situle, ki sodijo med najpomembnejšo evropsko kulturno dediščino.

Sledi sprehod skozi staro mestno jedro, preko Glavnega trga s krajšim odmorom za kavo in ogledom arheoloških najdišč na Marofu. To je najpomembnejše arheološko območje, ki leži med srednjeveškim mestnim jedrom Novega mesta in Bršljinom. Zaznamujejo ga trije kopasti vrhovi, na katerih leži utrjeno naselje ter obsežna plana in gomilna grobišča. Na Marofu je ležalo dvodelno utrjeno gradišče, ki je bilo v uporabi skoraj vse 1. tisočletje pr. n. št.; zapiralo je novomeški polotok ter nadziralo prometne poti, ki so potekale ob Krki, ter odcep in prehod čez reko.

V nadaljevanju se bomo iz vasi Mihovo povzpeli po severnih pobočjih gozdnatih Gorjancev do najvišje ležečega utrjenega poznoantičnega mesta na Zidanem gabru, kamor so se v pozni antiki zatekli prebivalci iz Šentjernejskega polja pred barbarskimi plenilci, ki so iz vzhoda prodirali v osrčje Rimskega imperija. Severna pobočja Gorjancev nad Mihovim pri Šentjerneju so bila neprekinjeno poseljena od mlajše kamene dobe do visokega srednjega veka. Število arheoloških najdišč ob vznožju in na samih Gorjancih na širšem območju vasi Mihovo je v vseh arheoloških obdobjih izjemno veliko. Pomen tega prostora je izjemen, saj doslej ne poznamo primera, da se na tako majhnem prostoru, kot je naše obravnavano področje, nahaja kar pet sočasnih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških utrjenih višinskih naselij, ki so od 3. do 6. stoletja nekaj časa sobivala. Naselja so bila zgrajena na grebenih s strmimi pobočji na že naravno dobro zavarovanih višinah, dodatno pa so bila utrjena z obrambnimi obzidji, jarki in stolpi. Osrednje mesto v skupini petih naselij ima Zidani gaber. S svojo lego najvišje na Gorjancih (688 m), z zaporo poti, ki je povezovala dolino Krke z dolino Kolpe z močnimi kamnitimi, z malto vezanimi obzidji in z zgodnjekrščansko cerkvijo ter z dolgotrajnim, verjetno nepretrganim življenjem vsaj od 4. do 7. stoletja ter z najdbami, ki segajo še v 8., 9. in zgodnje 10. stoletje, je eden najpomembnejših upravnih, vojaških in verskih centrov na območju Slovenije.

Sledi povratek do avtobusa in odhod v Ljubljano v poznih popoldanskih urah.

Okvirna pot: Ljubljana – Novo mesto – Mihovo – Gorjanci – Ljubljana

Cilj: Spoznavanje arheološke dediščine Novega mesta in Gorjancev

Hoja: Približno štiri kilometre, vzpon 400 višinskih metrov (skupno 4 ure hoje)

Zahtevnost hoje: 3 (od 1 do 5)

Datum: 1. 4. 2023

Odhod: ob 7:00 iz Ljubljane (parkirišče pred dvorano Tivoli)

Doplačila: kosilo približno 7–10 EUR/osebo, vstopnina v Dolenjskem muzeju 4 EUR/osebo

Vir slike: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marof,_Novo_mesto