Predavanje predstavi južnoameriško državo Kolumbijo – to dolgo prezrto in odrinjeno karibsko-pacifiško-amazonsko-andsko lepotico. Iz kozmopolitanskega glavnega mesta Santa Fe de Bogota se mimo smaragda kolonialne arhitekture – mesteca Villa de Leyva – iz Corrdilere Oriental spustimo v porečje najdaljše kolumbijske reke Magdalene in do obalne Santa Marte. Uživamo na karibskih plažah Tagange in zaplešemo ob vallenatu, cumbrii, salsi ali porru ter mimo pristaniške Barranquille prispemo v legendarno Cartageno de Indias – dedinjo pestre piratsko-kolonialne dediščine. V Medellinu, mestu neslavnem po narcotraficu, smo očarani nad razvojem in kulturnim razcvetom. Med zelenimi griči San Augustina začutimo pravo podeželje s fincami in občudujemo prazgodovinske kamnite kipe skrivnostne civilizacije. Preko Corrdilere Central pridemo v Zono Cafetero znano po najboljšem tinto campesinu, vulkanih, potresih, termalnih izvirih ter slikoviti pokrajini. Potovanje sklenemo s povratkom v Santa Fe de Bogota. Seveda pa so poleg vseh lepot največji zaklad Kolumbije njeni ponosni prebivalci, njihova odprtost in strast do življenja.
16. februar 2010, Bojan Erhartič: Altaj - kje je že to?
V srcu Azije, od morja bolj oddaljena kot katerakoli druga dežela sveta, leži ruska Republika Altaj. Istoimensko mladonagubano in težko prehodno gorovje Altaj, zibelko turkijskih narodov in jezikov, si danes delijo Rusija, Mongolija, Kitajska in Kazahstan. Vzpeti in razgibani svet na južnem robu Sibirije, kjer je malo možnosti za kmetijstvo, Moskve – z izjemo nekaterih nahajališč rudnih bogastev – ni zanimal, zato je do danes ostal precej nedotaknjen in pristen. Altajce, nekdaj mogočen in ponosen azijski narod, je spodnesla rusizacija ob izdatni podpori domače vodke. Prijetnejša stran Altaja je brez dvoma mogočno gorovje, ki se v Beluhi vzpne do 4500 metrov. Vabljeni na treking v okrilje UNESCO-vih Zlatih gora, v povirne dele mogočne reke Ob, pod najvišje vrhove Sibirije in najbolj odmaknjene dele osrednje Azije.
16. marec 2010, Matjaž Napokoj: Šri Lanka - otok sijaja
Kako predstaviti vsebino predavanja otoka, s katerega so se več kot dva tisoč let popotniki vračali s fantastičnimi zgodbami? Pripovedovali so, kako v zraku diši po začimbah, zlasti cimetu, kako je na otoku polno draguljev, kako v notranjosti lahko vidiš eksotične cvetlice. Muslimanski trgovci so otok imenovali »otok užitkov«, Arabci pa otok Singalcev – Singala dvipa, na kratko Serendip. Iz slednjega imena so Britanci v 18. stoletju skovali pojem, s katerim so opisovali odkrivanje čudovitih krajev – »serendipity«. Lepote otoka še vedno opevajo ponudbe številnih turističnih agencij, ki ponujajo prekrasne plaže, safarije ter neokrnjeno naravo. Plantaže čaja v Osrednjem višavju so čudovit primer romantične (degradirane?) pokrajine. V zavetišču slonov v Pinaveli nas navduši skrb domačinov za te mogočne, a ogrožene živali. Zastavlja se vprašanje: ali je zavetišče izraz skrbi ali lajšanja slabe vesti? Ohranjeni arheološki spomeniki v nekdanjih prestolnicah Anuradapuri, Polonaruvi, Sigiriji in Kandiju bi se brez pomoči UNESCA verjetno že sesuli v prah. Tako pa nas še vedno navdušujejo v vsej mogočnosti in lepoti.
20. april 2010, Miha Pavšek: Turški severovzhod "4WD" - od čajno zelenih strmin do snežnobelih višin
Štirje obiski oziroma poldrugi mesec dni gostovanja v okviru triletne bilaterale, katere rdeča nit so bili snežni plazovi, je omogočilo več kot le bežen vpogled v to, skoraj za štirideset Slovenij veliko deželo onstran Bosporja. Zaradi tematike so bili obiski časovno osredotočeni na severovzhod Turčije. Na koncu sta »padla« še Kapadokija in Carigrad. Poseben čar doživljanju tamkajšnjih pokrajin in ljudi so dajali turški gostitelji, domačini in tudi vsakokratna inštitutska trojka. Če velja za snežne plazove trditev, da so z vidika ogroženosti mnogo bližje kot je splošna predstava o tem, potem velja to še toliko bolj za vse, kar je turškega. Z državo, ki ima šesto najmočnejšo ekonomijo v Evropi smo namreč v marsičem precej bolj povezani, kot bi sodili po medsebojni oddaljenosti. Od zadnjega »množičnega obiska« Turkov pri nas so minila šele dobra tri stoletja. Severovzhod Turčije je prav tako na geografskem prepihu. In čeprav je država sekularna, daje tamkajšnjim pokrajinam v mnogočem največji pečat prav islam. Vse to in še kaj bomo podoživljali »tridimenzionalno« – v sliki, besedi in glasbi.
