Geografski večeri

Geografski večeri so ena izmed aktivnosti z najkrajšim, a zato nič manj zanimivim stažem. Namenjeni so strokovno poglobljenim geografskim temam, s poudarkom na diskusiji in izmenjavi mnenj.

Geografski večeri so ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani, dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju.

 

Jeseni bodo na sporedu sledeči geografski večeri:

 

14. november 2017, Rok Rozman:

REŠEVANJE ZADNJIH DIVJIH REK EVROPE

Divje reke po svetu postajajo precejšnja redkost. Kot mnogo drugih iznajdb smo pridobivanje elektrike s pomočjo hidroenergije pripeljali predaleč. Večina ljudi v rekah vidi samo še vir za poganjanje lopatic na turbinah in nevarne tokove, ki jih je treba spraviti v kanale in za nasipe. Pa je res tako hudo? Je morda nekje na poti do teh prepričanj nekaj šlo narobe? Izkaže se, da so takega mnenja predvsem ljudje, ki so se oddaljili od narave in rek ter razlage prepustili medijem. Preprosti in modrosti polni ljudje, ki še živijo ob rekah, pa do njih gojijo globoko spoštovanje in postajajo njihovi vse glasnejši zagovorniki. A kaj, ko je njihov glas premalokrat slišan, še posebej na Balkanu, ki mu grozi 2700 novih jezov. Zato se je projekt Balkan Rivers Tour, ki je v dveh letih prerasel v gibanje, zavzel za to, da pozornost usmeri na obrečne prebivalce in jim da glas ter na redke rastlinske in živalske vrste, ki predstavljajo velik potencial Balkana in alternativo okoljsko nevzdržnemu razvoju. Želja ekipe projekta je pokazati in dokazati, da naravovarstvo ni rezervirano le za strokovnjake, pač pa prav za vsakega, ki ga motijo krivice ali ima rad naravo in žur. Ta komplet je lahko na koncu pravi rock'n'roll.

 

10. oktober 2017, Žiga Jamnik:

ZBIRNA SREDIŠČA P+R IN NJIHOVA VLOGA PRI TRAJNOSTNI MOBILNOSTI

Zbirna središča P+R (»parkiraj in se pelji/prestopi/presedi«) so stične točke osebnega in javnega prevoza, ki uporabnikom omogočajo organiziran prestop iz manj ali netrajnostne oblike v bolj trajnostno obliko mobilnosti. Namen teh točk, ki so praviloma na obrobju mest, je torej spodbuditi uporabo javnega prevoza, optimizirati stroške prevoza uporabnika in posledično zmanjšati število osebnih avtomobilov v mestnih središčih. Torej tam, kjer so škodljivi vplivi motornega prometa dandanes najbolj izraženi. Prva namenska zbirna središča P+R so uvedli v 60. in 70. letih 20. stoletja v Veliki Britaniji in v Združenih državah Amerike, danes pa so razširjena skoraj po vsem svetu, pri čemer so se pojavila tudi druga poimenovanja in druge oblike intermodalnih zbirnih središč, kot na primer P+B, B+R, K+R. Na predavanju bodo v ospredju primeri tovrstnih središč iz ljubljanske mestne občine, ki jih je tokratni gost tudi preučeval v svojem magistrskem delu. V razpravi bomo problematizirali vlogo tovrstnih zbirnih središč oz. parkirišč pri krepitvi trajnostne mobilnosti in skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj so nekatera zbirna središča P+R v praksi uspešna, nekatera pa ne.

 

9. maj 2017, dr. Dejan Cigale:

TURIZEM, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN TURISTIČNI TRENDI NA ZAČETKU 21. STOLETJA

Organizacija Združenih narodov je leto 2017 razglasila za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj. Zakon o spodbujanju razvoja turizma pravi, da razvoj te dejavnosti v Sloveniji »temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne in okoljske razvojne komponente«. Skladno s tem še zmeraj aktualna strategija slovenskega turizma navaja, da bo v letu 2016 turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju. Tudi Evropska unija naj bi v okviru svoje turistične politike z različnimi ukrepi spodbujala trajnosten, odgovoren in kakovosten turizem. V praksi je razumevanje trajnostnega turizma marsikdaj precej ohlapno in poljubno. Ta koncept je sprožil veliko pozitivnih dejavnosti in praks, marsikdaj pa predstavlja le oznako, ki je koristna z vidika trženja in oglaševanja. Na geografskem večeru bodo tako obravnavane nekatere dileme, ki so povezane z na papirju čedalje bolj trajnostnim turizmom.

 

11. april 2017, dr. Blaž Komac:

NARAVNE NESREČE KOT GEOGRAFSKI PARADOKS

Naravne nesreče v sodobni družbi niso več preprost naravni pojav, ki v stiku s človekom povzroči neugodne posledice. So kompleksna geografska stvarnost, ki ima tudi številne pomembne implikacije na razvoj družbe nasploh. Ob naravnih nesrečah so najbolj prizadete majhne in revne (otoške) države. Razvitejše države se prej in lažje spoprimejo s posledicami. Toda na koncu krivulje, v razvitih državah, kjer tehnologija omogoča doslej neznane načine obravnavanja teh procesov, sta gospodarski in tehnični razvoj povzročila paradoks: večjo odvisnost družbe od naravnih razmer (in s tem od naravnih nesreč). Posledica nepoznavanja naravnih procesov, individualizacije in naslanjanja na tehnologijo je manjša prožnost družbe. Če so pred desetletji prebivalci izkazovali večjo prožnost tako, da so ob neugodnih razmerah do bližnjih ciljev potovali peš, lahko danes že manjša snežna odeja nekatere kraje »odreže od sveta«. V razpravi bomo na nekaj primerih problematizirali naraščajočo pogostost ekstremnih pojavov, večjo možnost nastanka kompleksnih zaporednih (kaskadnih) nesreč, vpliv naraščajočega družbenega bogastva na škodo in spreminjajoči se odnos prebivalstva do narave, ki ga zaznamuje stalnica: naš kratek spomin.

 

14. marec 2017, Marko Korošec:

TORNADI

Kljub temu, da se tornadi pri nas pojavljajo zelo redko, imamo tudi Slovenci lovca nanje. Fotograf Marko Korošec v sezoni tornadov potuje po Združenih državah Amerike, da bi se kar najbolj približal temu ekstremnemu pojavu. V zadnjih sedemnajstih letih je bil na lovu že osemkrat, videl jih je približno 150, tudi zelo od blizu. Poleg razburljivih doživetij v družbi znanstvenikov preučuje značilnosti tornadov in s tem išče načine, kako preprečiti ali vsaj omiliti njihovo uničujoče divjanje. Lov na nevihte je danes osrednji del njegovega življenja. V ozadju je nešteto ur trdega dela in nabiranja izkušenj, ki gredo z roko v roki z razumevanjem fizikalnih procesov v nevihtah, analizo dogajanja v naravi in s sposobnostmi hitrega intuitivnega odločanja in vožnje v nevarnih vremenskih razmerah. Predavatelj je leta 2014 zmagal na fotografskem natečaju revije National Geographic Traveler. Med več kot 18.000 prispelimi fotografijami je s fotografijo ogromnega nevihtnega oblaka v obliki »NLP« v ostrem kontrastu s pokrajino premagal vso svetovno konkurenco. Poleti 2016 je zmagal na natečaju Inženirske zbornice Slovenije s fotografijo viadukta Črni Kal v megli. Svoje fotografije objavlja na svoji spletni strani ter socialnih omrežjih. Njegove fotografije objavljajo številni svetovni mediji, kot so National Geographic, Weather Channel, CNN, Daily Mail in BBC. Vodi tudi odprave in fotografske delavnice.

 

8. november 2016, Andrej Gnezda:

PRIHODNOST IN VPLIV PROSTOTRGOVINSKEGA SPORAZUMA TTIP

Pogajanja EU in ZDA o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu so v evropski javnosti dvignila veliko prahu in še več vprašanj. Sporazum o prosti trgovini, širši javnosti bolje poznan pod kratico TTIP, pogajalci označujejo kot »sporazum nove generacije«, ki bo postavil visoke standarde mednarodne trgovine in utrdil strateško partnerstvo med ZDA in EU. Pravila o varovanju naložb in pravic vlagateljev ter o sodelovanju ameriških in evropskih regulatorjev v pisanju bodoče zakonodaje so deležna največje pozornosti, saj naj bi odpravila nepotrebne ovire mednarodni trgovini ter spodbudila gospodarsko rast in ustvarila nova delovna mesta.

Toda na strani kritikov je moč slišati, da bo sporazum mednarodnim korporacijam podelil posebne privilegije in državam podpisnicam odvzel pravico do avtonomnega sprejemanja odločitev. V javnosti se tako vrstijo opozorila, da bo sporazum korporacijam omogočil pisanje zakonodaje in pravil, ki urejajo kvaliteto in varnost hrane, javno zdravje ali varovanje okolja. Sporazum bi po mnenju kritikov lahko vodil v razmere, v kateri bodo dobiček kovale le mednarodne korporacije, medtem ko širša družba ne bo deležna koristi predvidene gospodarske rasti.

Se pogajalci pogajajo o naših temeljnih pravicah ali gre le za odvečne tehnične predpise, ki po nepotrebnem ovirajo mednarodno poslovanje? Na predavanju bodo predstavljene ključne vsebine sporazuma TTIP in argumenti ter pogledi podpornikov in kritikov sporazuma TTIP.

 

25. oktober 2016, dr. Jure Žalohar:

OMEGA-TEORIJA: NOVA FIZIKALNA TEORIJA POTRESOV

Leta 1999 je revija Nature organizirala javno razpravo, v kateri so številni vodilni in mednarodno priznani seizmologi razpravljali o očitnem neuspehu seizmologije, da bi prepoznala vzorce, na osnovi katerih bi bilo možno zanesljivo in učinkovito napovedovanje prihodnjih rušilnih potresov. V zadnjih desetletjih se je uveljavila paradigma, da so potresi kaotični fenomen, in da njihovo pojavljanje lahko razumemo in zaobjamemo zgolj v okviru statistične fizike. Zdaj, 15 let po omenjeni razpravi v okviru revije Nature, smo naleteli na presenetljivo odkritje, ki splošno sprejeto seizmološko paradigmo o nenapovedljivosti potresov povsem ovrže. Izkazalo se je, da je problem napovedljivosti potresov rešljiv v okviru Cosseratove mehanike kontinuov. V nasprotju s klasičnim seizmološkim pristopom, ki temelji na klasičnem Cauchyjevem kontinuumu, v katerem prelomi v zemeljski skorji kompenzirajo zgolj premike tektonskih plošč. Cosseratova mehanika pa predpostavi, da prelomi kompenzirajo premike in rotacije tektonskih plošč. Cosseratov pristop k opisu seizmičnih in lomnih deformacij zemeljske skorje sta prva uvedla ameriška raziskovalca Twiss in Unruh (1991, 1993), kasneje tudi raziskovalna skupina pod vodstvom Figuerida (2004). Žal se je izkazalo, da je Cosseratova mehanika kontinuov matematično zelo zahtevna, zato je bilo delo naštetih avtorjev v seizmološki skupnosti v celoti ignorirano.

Dr. Jure Žalohar je z raziskavami seizmičnih in lomnih deformacij zemeljske skorje kot Cosseratovega kontinuma nato nadaljeval v okviru svojega doktorskega dela, ki ga je deloma objavil v reviji Journal of Structural Geology in v obšrni knjigi z naslovom »Omega-teorija, nova fizika potresov«.

Na predavanju bo dr. Jure Žalohar predstavil osnovne koncepte Omega-teorije, kot na primer koncept Omega-sekvenc, Omega-celic, sinhronizacij kaosa in kvantno-mehanskega fraktalnega Cosseratovega kontinuuma. Problem napovedljivosti potresov je na podlagi teh dognanj v Omega-teoriji v celoti rešen. Potresi so posledično natančno napovedljivi, napovedljiv je njihov čas, magnituda in epicenter.

 

11. oktober 2016, Tomo Križnar:

RAZMERE NA ŽRTVENIKU SVETA NA OBMOČJU SUDANA IN JUŽNEGA SUDANA

 

Vedno hujši strah se plazi po planetu. Hitro naraščajoče prebivalstvo, vse večji pritisk na omejene naravne vire na Zemlji, in vse bolj izpopolnjeno orožje za množično ubijanje - strašijo kolektivno nezavedno, da vidi vse več "hudiča" in vse bolj povsod.  Agencije nacionalne varnosti in varnostne službe pridobivajo vse večja pooblastila. In vse več davkoplačevalskega denarja, ki jim omogoča vse večjo moč.
Januarja letos sem bil izgnan iz Nubskih gora, Sudan, kjer s somišljeniki in prijatelji staroselcev od leta 1979 poskušam pomagati najbolj nedolžnim staroselcem na Zemlji.
Maja letos me je Nacionalna varnost Republike Južni Sudan izgnala tudi z meje med obema Sudanoma, skozi katero je vodila edina pot v oblegane gore.
Z ženo Bojano Pivk Križnar bova z multivizijo skušala predstaviti kaj sva se naučila v neposrednem soočanju z razmerami na "žrtveniku sveta". Zakaj se iztrebljanje "korenin človeštva" z dobre zemlje, vode in mineralov... še naprej dogaja.

 


12. april 2016, dr. Borut Mavrič:

SLOVENSKO MORJE - SPREGLEDANA ZAKLADNICA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Slovensko morje je del Tržaškega zaliva in po velikosti predstavlja zelo majhen del Jadranskega morja, ter praktično neznaten del Sredozemskega morja. Pogled pod gladino, ki nam razkrije izjemno pestrost habitatov in vrst, pa govori ravno nasprotno. Znan slovenski morski biolog o slovenskem morju govori kot o Noetovi barčici. Na predavanju se bomo seznanili z nekaterimi potniki na tej barčici, njihovimi značilnostmi in pomenom in tudi razlogi, ki botrujejo tej občudujoči pestrosti.


14. marec 2016, dr. Franci Petek in Miran Tepeš:

SMUČARSKI SKOKI SKOZI GEOGRAFSKE OČI FRANCIJA PETKA IN MIRANA TEPEŠA

Smučarski skoki so zaradi tradicije in nedavnih uspehov Petra Prevca in ostalih trenutno morda celo najpopularnejši šport pri nas. Kot šport v naravi so izrazito podvrženi različnim geografskim dejavnikom, zlasti vremenskim vplivom, ki nemalokrat burijo duhove javnosti. Geografi slovimo po svoji vsestranskosti, zato ni presenetljivo, da igramo pomembno vlogo tudi v smučarskih skokih. Medse smo zato povabili dva geografa, strokovnjaka in nekdanja odlična smučarska skakalca – Francija Petka in Mirana Tepeša, ki nam bosta razkrila skrivnosti in zanimivosti iz skakalnega zakulisja: kako zahtevno je delo žirije in kako je uvedba vetrne izravnave spremenila smučarske skoke? Katere skakalnice so vetrovno najmanj problematične in katere veljajo za najbolj zahrbtne ter zakaj? Z gostoma se bomo pogovarjali tudi o družbenih vidikih skokov: kot oblikovalcev nacionalne identitete pred letom 1991 in danes ter o morebitnem vplivu t. i. avstrijsko-nemškega lobija. Izvedeli bomo tudi več o tegobah in sladkostih skakalnega življenja ter pokramljali o vlogi geografije pri razvoju tega pri nas vse bolj popularnega športa.

Povezava do posnetka

 

8. marec 2016, dr. Boštjan Rogelj:

KDO OGROŽA EVROPO?

Evropa se zadnje leto srečuje z obsežnimi migracijami, ki so jih spodbudile državljanska vojna v Siriji, vzpon Islamske države ter slabe življenjske razmere v Sahelu. »Stara celina«, ki velja za obljubljeno deželo, nima enotnega mnenja o aktualnih dogodkih in se dvolično odziva na migracijske procese. Posebno velike so razlike znotraj Evropske unije med njenimi zahodnimi članicami in državami t. i. Višegrajske skupine. Med tem se v javnosti vse bolj uveljavalja prepričanje o ogroženosti Evrope. Kdo je tisti, ki jo ogroža?


9. februar 2016, dr. Boštjan Rogelj:

GEOGRAFSKI VIDIK PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE

Predsedniške volitve v ZDA bodo eden pomembnejših in najbolj pričakovanih političnih dogodkov v letu 2016. Kljub veliki medijski pozornosti, le malo Slovencev dejansko ve kako le-te potekajo in zakaj se predsedniške volitve v ZDA tako močno razlikujejo od volitev v Sloveniji. Svojevrsten zgodovinski razvoj ZDA in določeni geografski dejavniki so botrovali k nastanku zelo kompleksnega ter za tujce pogosto nerazumljivega volilnega sistema.

Na predavanju bo predstavljen celoten proces predsedniških volitev v ZDA, od izbire kandidatov do zaprisege novoizvoljenega predsednika. Posebna pozornost bo namenjena različnim geografskim dejavnikom, ki vplivajo na izbor kandidatov, volilno kampanjo in na končne rezultate volitev.

Povezava do prosojnic: (klik)

 

 

10. november 2015, dr. Primož Šterbenc:
ISLAMSKA DRŽAVA

Fenomena "Islamske države" ni mogoče razumeti brez poznavanja odnosov med suniti in šiiti skozi zgodovino muslimanskega sveta, socioloških značilnosti religije in posledic napada ZDA na Irak leta 2003. Slednji je sprožil ekstremno radikalizacijo dela sunitske skupnosti v Iraku, vzpostavitev "šiitskega polmeseca" in posledično reakcijo regionalnih sunitsko dominiranih držav, ter sukcesivno spiralo nezaupanja med pripadniki sunitske in šiitske veje islama v Iraku in na celotnem Bližnjem vzhodu. Vojna v Siriji je nezaupanje še dodatno okrepila, trenutno pa se položaj zaostruje v Jemnu. Rezultat vseh teh procesov je krepitev "Islamske države", položaj pa je, vsaj kratkoročno, težko rešljiv. Širši vojaški nastop ameriško-šiitsko-kurdske koalicije proti "Islamski državi" v bistvu zaostruje razmere, saj v veliki meri reproducira percepcijo arabske sunitske populacije Bližnjega vzhoda, kakršna je obstajala ob napadu na Irak leta 2003. Srednjeročno in dolgoročno gledano se vse bolj izrisuje proces fragmentacije Bližnjega vzhoda oziroma razpadanja nekdaj močnih arabskih držav po etnični in religijski črti. Nekaj upanja prinaša predvidena sklenitev dogovora med Iranom in šesterico držav o iranskem jedrskem programu, ker bi bil na tej podlagi Teheran lahko pripravljen rahljati svojo "strateško globino".

Povezava do posnetka

 

13. oktober 2015, dr. Blaž Repe:
KOLIKO DEJANSKO POZNAMO NAŠE, SLOVENSKE PRSTI?

Mednarodno leto prsti (International Year of Soils 2015) je izvrstna priložnost, da bolj promoviramo in tudi spoznamo našo pedosfero. Ne glede na našo majhnost je sloj prsti, ki pokriva naše površje, silno pester v svojih pojavnih oblikah ter raznolik v naravni ter človekovi rabi, ki izkorišča ponujene potenciale. In vendar se teh potencialov slabo zavedamo. Ob perečih vprašanjih degradacije vode, zraka, biotske pestrosti, klimatskih spremembah mnogo premalokrat pomislimo na prsti oziroma jih jemljemo za nekaj tako samoumevnega, kot smo nekdaj npr. zaloge pitne vode.

Prstem gotovo posvečamo premalo pozornosti, med drugim tudi zato, ker jih premalo poznamo. Kdorkoli se želi ukvarjati s prstmi, četudi na šolski, spoznavni ali ljubiteljski ravni, hitro naleti na težavo fizične zahtevnosti proučevanja na eni strani ter zahtevnost prepoznavanja že povsem osnovnih tipov. Pestrost je res velika, razlike med horizonti na videz majhne. Ob tem se pojavljajo skoraj strašljivi pojmi kot so dističnost, kambičnost, psevdoglejevanje in avtomorfnost. A stvari niso tako črne.

V kratkem razgovoru in ob poučnih primerih bomo skušali na preprost način prikazati metodo prepoznavanja ključnih razlikovalnih lastnosti, razbrati zaporedje horizontov in določiti njihove oznake ter na koncu na podlagi vsega določiti tudi osnovni tip prsti slovenske klasifikacije.

Povezava do ključa

 

Geografski večeri, izvedeni spomladi 2015:

2. junij 2015, mag. Tamara Jesenko in Viki Grošelj:
AKTUALNO POTRESNO DOGAJANJE V NEPALU

V LGD organiziramo izredni geografski večer na temo aktulanega potresnega dogajanja v Nepalu. To himalajsko državo je konec aprila 2015 stresel močan potres, v katerem je umrlo veliko ljudi, ogromno pa jih je ostalo brez strehe na glavo. Potresu je sledilo še več popotresnih sunkov, ki so dodatno prizadeli lokalno prebivalstvo.

Tokrat bomo gostili seizmologinjo mag. Tamaro Jesenko (ARSO), ki bo na poljudnoznanstven način orisala potresno dogajanje v Nepalu. Pridružil se nam bo tudi alpinist Viki Grošelj, ki je bil v času te katastrofe v Nepalu in nam bo predstavil svojo osebno izkušnjo.

 

7. april 2015, Lojze Peterle:
Čebelarstvo

Prvi torek v aprilu bomo gostili morda najbolj znanega čebelarja med geografi, člana našega društva in evropskega poslanca, gospoda Lojzeta Peterleta. Podrobnejši naslov in vsebina tega večera sta zaradi trenutne zasedenosti gospoda Peterleta še v pripravi in bosta sporočena naknadno.

 

14. april 2015, dr. Danilo Bevk:
ČEBELE V TEŽAVAH

Okolje čebel se spreminja že tisočletja, vendar so preživele. Soočile so se celo z ledenimi dobami. Zdi se, da so danes v največjih težavah do sedaj. Pesticidi, bolezni in pomanjkanje hrane - toliko sprememb naenkrat je za čebele odločno preveč. Na predavanju bomo predstavili, zakaj so čebele v težavah in kakšna je vloga človeka pri tem. Spoznali bomo tudi, da spremembe niso prizadele le domače čebele. Izginjajo namreč tudi divji opraševalci (čmrlji in čebele samotarke) le da tega skoraj nihče ne opazi. Kako jim lahko pomagamo?


10. marec 2015, dr. Peter Kozmus:
POMEN RESOLUCIJE O ZAŠČITI KRANJSKE ČEBELE

V letu 2014 je Državni zbor RS sprejel RESOLUCIJO O ZAŠČITI KRANJSKE ČEBELE, Vlada RS pa nato OPERATIVNI PROGRAM ZA IZVEDBO RESOLUCIJE O ZAŠČITI KRANJSKE ČEBELE. Oba dokumenta imata za ohranitev kranjske čebele in razvoj čebelarstva v Sloveniji velik pomen. Glavna poudarka dokumenta sta: Ohranitev avtohtone populacije kranjske čebele in njene diverzitete ter Ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti Slovenije s čebeljimi družinami.

 

prijava