Geografski večeri so ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani, dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju.
V jesenskem sklopu se bomo ukvarjali z energetiko v Sloveniji:
12. oktober, dr. Dušan Plut: Okoljevarstveni vidiki slovenske energetike
Slovenija je pred zahtevno trajnostno, sonaravno zasnovano razvojno in vrednostno dilemo načrtovanja prihodnosti prve polovice 21. stoletja. Na energetskem polju sta na volja dva scenarija: fosilno-jedrski s trajno rastjo porabe energije in prednostno decentralizirani, na zmanjšani porabi energije in obnovljivih virih energije zasnovan scenarij. Udejanjanje fosilno-energetskega scenarija bi pomenilo, da bo Slovenija ohranila sedanjo gospodarsko strukturo, nizko dodano vrednost na zaposlenega in obotavljivo zmanjševala energetsko intenzivnost, zanemarila sistemske možnosti zmanjševanja porabe energije in onemogočila decentralizirano rabo regionalnih obnovljivih virov energije ter s tem povezano višjo stopnjo samozadostnosti slovenskih pokrajin, ki je z vidika nacionalne varnosti zelo potrebna. Kljub temu velja podčrtati, da tudi raba obnovljivih virov energije pomeni okoljski pritisk, ki pa je v primeru optimalne lokacije po okoljskih učinkih bolj sprejemljiv od fosilnih virov energije in jedrske energije. Zato mora Slovenija za udejanjanje globalno in lokalno zasnovanega trajnostnega razvoja razen stabilizacije porabe in potem postopnega zmanjševanja porabe energije, povečati rabo obnovljivih virov, vendar na lokacijah, ki so ne samo kar najbolj donosne, temveč tudi okoljsko in socialno optimalne ter lokalno družbeno sprejemljive.
9. november, dr. Leon Cizelj: Jedrska energija danes in jutri: nepogrešljiv globalni vir električne energije
Jedrska energija pokriva 15% globalne in 30% porabe električne energije v Sloveniji in Evropski uniji. Tolikšen delež bi bilo z obnovljivimi viri in tehnologijami, ki so danes na voljo, zelo težko nadomestiti. Hkrati so se za okrepljeno uporabo nizkoogljične jedrske energije že odločile države z največjim deležem prebivalstva na svetu, Kitajska in Indija. Odločitve za pospešeno uporabo jedrske energije v teh dneh sprejemajo države z izkušnjami (npr. Finska, Francija, ZDA, Japonska in J. Koreja), a tudi takšne, ki neposrednih izkušenj z jedrsko energijo nimajo (npr. Združeni arabski emirati, Turčija in Vietnam). Z jedrsko energijo bomo torej živeli tudi v prihodnje. V predavanju se bomo dotaknili ključnih obratovalnih in varnostnih značilnosti današnjih in prihodnjih jedrskih elektrarn. Nekoliko bomo osvetlili tudi njihovo današnjo in prihodnjo vlogo v elektroenergetskih sistemih. Pri tem se bomo nekoliko ozrli tudi na današnjo in bodočo jedrsko elektrarno v Krškem. Preverili bomo zaloge jedrskih goriv in si ogledali osnovne rešitve za shranjevanje radioaktivnih odpadkov. Na koncu se bomo nekoliko posvetili najpomembnejšim izzivom, ki (jedrsko) energetiko čakajo v prihodnje.
