Ekskurzije

Organizacija ekskurzij po Sloveniji je zvezda stalnica med mnogimi aktivnostmi društva. Strokovno podkovano vodenje s pridihom družabnosti in sproščenosti vedno znova privabljajo člane in tudi ostale ljubitelje geografije.

_______________________________________________________________________________

16. september 2017, Krajinski park Kolpa
Vodji: Boris Grabrijan, direktor; Tončka Jankovič, vodnica v zavarovanem območju.
Cilj: Spoznavanje naravne in kulturne dediščine Krajinskega parka Kolpa in Bele krajine, s poudarkom na uskoški dediščini Bele krajine.
Okvirna pot: Ljubljana – Črnomelj – Žuniči – Miliči – Marindol – Bojanci – Rim – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Bela krajina z dobro ohranjeno naravo, veliko biotsko pestrostjo, zanimivo kulturno pokrajino in bogato kulturno dediščino nudi veliko priložnosti za prijetno preživljanje prostega časa.
Spoznavali bomo specifično zgodovino obkolpskega dela Bele krajine, kjer je prebivalstvo večinsko uskoškega porekla ter še vedno ohranja številna stara znanja in običaje. Srečali se bomo tudi s Simo Selakovičem, predsednikom srbske pravoslavne občine Marindol in rejcem avtohtone pasme ovac belokranjska pramenka, si ogledali srbsko pravoslavno cerkev v Miličih in cerkev črnogorske skupnosti na Bojancih. V muzeju na prostem v Žuničih bomo spoznavali arhitekturno in kulturno tradicijo Uskokov ob Kolpi, v Rimu pa spoznavali okuse belokranjske kuhinje. In še veliko drugega.
Doplačila (okvirna cena): Obisk Šobčeve domačije z degustacijo (4 eur), kosilo (6,5 eur), prispevek za ogled cerkve (1 eur).
Oblačila in obutev: Jesenskemu vremenu prilagojena športna oblačila in lahka obutev za nekaj kratkih sprehodov. S seboj imejte dovolj tekočine.

7. oktober 2017, Sevnica z okolico
Vodja: Janez Levstik, lokalni turistični vodnik in planinski vodnik PZS.
Cilj: Spoznavanje naravno- in družbenogeografskih znamenitosti zgornjega Posavja.
Okvirna pot: Ljubljana – Trebnje – Mokronog – Sevnica – Blanca – Boštanj – (hrib Lisca) – Trebnje – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Po prihodu v sevniško kotlino se nam bo pridružil turistični vodnik in nas seznanil z geografskimi značilnostmi prostora, ki mu je usodo skozi vso zgodovino v veliki meri krojila reka Sava s pritoki. Konfiguracija terena je ljudstvom že pred več kot 2500 leti omogočala varno zatočišče, o čemer dokazujejo izkopanine s tega območja. Različne družbene ureditve so narekovale smer razvoja
gospodarstva in spremembe v prostoru: tako se je v zadnjih desetletjih s postavitvijo treh hidroelektrarn močno spremenila struga reke Save. Ogledali si bomo ribjo stezo in spomenik na tragedijo pri spustu s čolni na jezu pri hidroelektrarni Blanca, ki je terjala 13 življenj. V Sevnici si bomo ogledali novi in stari del mesta ter enega najlepših slovenskih srednjeveških gradov z bogato vsebino in lepo okolico. Izvedeli bomo več o tovarnah Lisca in Kopitarna ter obiskali njune industrijske prodajalne. Okusili bomo najnovejše slaščice in spoznali izdelke nove blagovne znamke Prva dama, ki so bili skrbno izdelani v čast Melanii Trump, ki je odraščala v Sevnici. V primeru lepega vremena se bomo zapeljali na Lisco, od koder se bomo naužili čudovitega razgleda na največji zavoj reke Save v Sloveniji. Med odmorom za malico se bomo srečali z Aktivom žena Boštanj v istoimenski zanimivi vasi.
Doplačila (okvirna cena): Ogled gradu (5 €), malica (6 €).
Oblačila in obutev: Jesenskemu vremenu prilagojena športna oblačila in lahka obutev za nekaj kratkih sprehodov. S seboj imejte dovolj tekočine.

28. oktober 2017, Po poteh suhorobarske dežele
Vodja: Žiga Ivanc, študent geografije ter etnologije in kulturne antropologije, predsednik Društva mladih geografov Slovenije.
Cilj: Spoznavanje Dežele suhe robe (občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok) in pomena suhorobarske dejavnosti pri družbenogeografskem razvoju območja.
Okvirna pot: Ljubljana – Ribnica – Ravni Dol – Nova Štifta – Travna Gora – Ogenjca – Loški Potok – Retje – Gora (Petrinci) – Sodražica – Sv. Gregor – Junčje – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Po jutranji kavi in ogledu ribniškega starega mestnega jedra bomo obiskali Rokodelski center Ribnica, kjer si bomo ogledali razstavo Suha roba in lončarstvo ter ob demonstraciji izdelovanja suhe robe podrobneje spoznali razvoj in značilnosti tukajšnje tradicionalne domače obrti. Spoznanja bomo nadgradili z obiskom Maticove Etno Hiše v Ravnem dolu, ki ponazarja nekdanjo kmečko hišo z razstavo kmečkega ter suhorobarskega orodja, nato pa se odpravili do bližnje Nove Štifte. Tu si bomo ogledali znano baročno romarsko cerkev Sv. Marije Vnebovzete, s katero že dobro stoletje upravljajo frančiškani. Pot nas bo vodila do Travne gore, visoke kraške planote, ki predstavlja severni del pogorja Velike gore in je znana
tudi po ribniški partizanski četi in številnih medvojnih spopadih. Od Planinskega doma na Travni gori (890 m) bomo hodili do približno uro oddaljene Ogenjce (964 m), kraške jame in enega izmed redkih ohranjenih bunkerjev ob partizanskih bolnišnicah, ki je znan po burnih dogodkih v obdobju Roške ofenzive. Tam nas bo
počakal avtobus. Med vožnjo si bomo pasli oči na prostranih travnogorskih travnikih in pašnikih, ki so v zadnjih desetletjih sicer priča znatnemu zaraščanju, in prispeli v Loški Potok, kjer bomo imeli kosilo. Ogledali si bomo tudi znamenito Retijsko uvalo. Po okrepčilu bomo pot nadaljevali na Gori, območju petih
vasi, kjer bomo pozornost namenili vaški cerkvi nad naseljem Petrinci – znani romarski točki, posvečeni Magdaleni Gornik, ki naj bi tu imela številna videnja. Kmalu se bomo spustili v dolino in podrobneje raziskali Sodražico, nekdaj nadvse pomemben trg, dandanes pa eno izmed središč suhorobarske in zdomske dejavnosti. Med spoznavanjem kraja se bomo seznanili z Ivančevo tovarno ter trgovino s sitarskim, žičnatim in lesenim blagom, ki je bila vse do druge svetovne vojne eden izmed pomembnejših proizvajalcev in (pre)prodajalcev najrazličnejših suhorobarskih izdelkov. Razlaga bo temeljila na arhivskem gradivu, spoznali pa bomo tudi bogato glasbeno (narodno-zabavno) dediščino kraja. Pot bomo sklenili na Slemenih, območju 24-ih vasi na skrajnem severovzhodu Ribniške doline. Največja slemenska vas, Sveti Gregor, je znana predvsem po rojstvu slovenskega politika in duhovnika dr. Janeza Evangelista Kreka.
Hribovit svet z globokimi tesnimi grapami in strmimi pobočji, ki prehajajo v kopaste vrhove, je zanimiv tudi zaradi upravne razdelitve, saj si ga delijo tri občine: Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Po okušanju lokalnih slemenskih dobrot in geografski razpravi bomo ekskurzijo zaključili ter se vrnili med 20. in 21. uro. vrnili v
Ljubljano.
Doplačila (okvirna cena): Prikaz izdelovanja suhe robe in ogled razstave v Rokodelskem centru Ribnica (3,5 evrov), ogled Maticove etno hiše v Ravnem dolu (1,5 evra), kosilo v Loškem Potoku (7 evrov), degustacija lokalnih slemenskih dobrot (2 evra).
Obvezna oprema: Primerna oblačila in obutev (pohodni čevlji za Travno Goro). S seboj imejte pijačo, za hrano bo poskrbljeno.

PRIJAVE NA EKSKURZIJE
Prijave na ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu peter.kumer@zrc-sazu.si. Ob prijavi OBVEZNO navedite svoje ime s priimkom (in imena in priimke drugih morebitnih udeležencev, ki jih prijavljate), ali ste član društva ali ne ter številko svojega
mobilnega telefona, na katero ste dosegljivi. Finančni prispevek za ekskurzijo znaša za člane LGD 25 € oziroma 35 € za nečlane. Znesek obvezno nakažite na transakcijski račun št.: SI56 0201 0009 2471 715 (BIC: LJBASI2X) – Ljubljansko geografskodruštvo, Gosposka 13, 1000 Ljubljana. Koda namena: OTHR. Namen plačila: PRIIMEK IME-NAZIV EKSKURZIJE. Plačilo na dan ekskurzije ni več mogoče. Cena ne zajema stroškov prehrane.

POZOR! DRUŠTVO NI TURISTIČNA AGENCIJA.
Referenti društva smo prostovoljci, ki znaten del prostega časa namenimo pripravi
društvenih dogodkov. V nasprotju z izleti in potovanji, ki jih organizirajo turistične agencije, so društvene ekskurzije edinstvene, saj so praviloma izvedene le enkrat in se ne ponavljajo. Njihovi vodje so strokovnjaki z bolj ali manj razvitimi vodniškimi veščinami. Ker so ekskurzije izobraževalne narave, vsi udeleženci dejavno sodelujejo pri izvedbi programa in si prizadevajo za uspešno izvedbo tako vsebinskega kot tehničnega dela.

PRISPEVEK SE PORAVNA VSAJ TRI DNI PRED EKSKURZIJO.
Vse več je primerov, ko se udeleženci prijavijo na ekskurzijo, potem pa
se je ne udeležijo in se od nje sploh ne odjavijo. S tem odžirajo mesto drugim in povzročijo čakanje na izhodišču (in zamudo pri izvedbi programa). Zato je Izvršni odbor društva sprejel naslednje sklepe glede prijav na ekskurzije:
1. Plačilo za udeležbo se mora izvesti vsaj 3 dni pred ekskurzijo.
2. Odjave sprejemamo do 2 dni pred ekskurzijo (torej do četrtka, če je ekskurzija v soboto).
3. Če je odjava oddana pravočasno, lahko koristite celotno vplačilo kot dobropis za prihodnjo ekskurzijo. Če odjava ni oddana pravočasno, lahko dobropis koristite le v višini 50 % od vplačanega zneska.
4. Odhod iz predvidene lokacije bo zaradi časovnih omejitev programa in zakonsko omejenega delovnega časa voznika avtobusa ob uri, zapisani v programu. Na zamudnike ne bomo čakali.

_______________________________________________________________________________

POHODNE EKSKURZIJE

Na pobudo članov društva na občnem zboru z letošnjo jesenjo uvajamo niz pohodnih ekskurzij po Sloveniji. Zasnovane so tako, da udeleženci hodimo po okvirno začrtani poti ter opazujemo geografske pojave in procese. Vodja pohodnih ekskurzij bo dr. Matej Gabrovec, ki bo določil pot, poiskal točke z lepim razgledom in podal osnovne geografske značilnosti, pri čemer bomo veseli čim bolj aktivnega sodelovanja udeležencev (tako z vsebino kot s pomočjo pri orientaciji). Okvirna trasa celotne poti je v obliki krožnice, ki je v celoti znotraj Slovenije, njeno središče pa v Ljubljani (glej sliko). Vsako leto bo okoli pet pohodnih ekskurzij. Da bo potovanje bolj pestro, si odseki ne bodo sledili po vrsti, ampak bomo vsako leto izbrali okoli pet geografsko čim bolj različnih odsekov in pot predvidoma zaključili v petih letih. Letos jeseni bomo na primer prehodili najbolj vzhodni in najbolj zahodni odsek na krožnici (več o letošnjih pohodnih ekskurzijah si lahko preberete v priloženem programu v nadaljevanju obvestila). Do izhodišča bomo potovali z javnim potniškim prometom; kadar to ne bo mogoče, bomo organizirali poseben prevoz. Finančni prispevek 20 evrov vključuje prevoz in organizacijske stroške.


Zemljevid prikazuje okvirno pot po ljubljanski pohodni krožnici.

POHODNE EKSKURZIJE JESEN 2017

2. in 3. september 2017, Od Jezerskega do Logarske doline
Vodji: dr. Matej Gabrovec in mag. Miha Pavšek.
Okvirna pot: Zgornje Jezersko – Ledine – Okrešelj – Logarska dolina.
Odhod: 13.30, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 7 (avtobus, smer Rateče).
Okvirni program: Septembrski pohod bo dvodnevni, prenočevali bomo v Kranjski koči na Ledinah (prenočevanje ni vključeno v ceno, člani planinskih društev ne pozabite vzeti s seboj članskih izkaznic). V soboto popoldne se bomo od Planšarskega jezera po lovski poti vzpeli do Kranjske koče (1700 m). Drugi dan se bomo najprej dvignili na Jezersko sedlo (2034 m) in razpravljali o Ledeniku pod Skuto. Po kratkem odseku po avstrijskem ozemlju se bomo prek Savinjskega sedla spustili na Okrešelj ter naprej mimo slapa Rinka v Logarsko dolino. Prvi dan bomo hodili 3 ure, drugi dan pa 5, skupaj bomo prehodili približno 13 km.
Prihod v Ljubljano je predviden okoli 21. ure.

15. oktober 2017, Od Raztovke na Jelovici do Železnikov
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Raztovka – Ratitovec – Železniki.
Odhod: 8.00, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 30.
Okvirni program: Pripeljali se bomo na Jelovico, od koder se bomo mimo barja Ledine ter preko planine Klom povzpeli do Krekove koče na Ratitovcu (1642 m), kjer bo odmor za kosilo. Spustili se bomo prek Prtovča v Selško dolino in pot zaključili pri plavžu v Železnikih. Prehodili bomo približno 14 km, kar pomeni slabih 6 ur hoje.

12. november 2017, Od Hrušice do Postojne
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Hrušica – Sveti Lovrenc – Postojna.
Odhod: 7.00, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 30.
Okvirni program: Pot bomo začeli pri Stari pošti in rimskih utrdbah, nato pa se bomo podali skozi obširne gozdove in se povzpeli k dobrih 1000 m visokemu razglednemu Svetemu Lovrencu. Spustili se bomo po travnikih v Studeno in nadaljevali skozi gozdove mimo Pivka jame do Postojne, od koder se bomo vrnili z avtobusom ali vlakom. Prehodili bomo približno 19 km, kar pomeni dobrih 6 ur hoje.

3. december 2017, Od Žlebiča do Strug
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Žlebič – Sveta Ana – Struge.
Odhod: 8.15, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 19 (avtobus, smer Kočevje).
Okvirni program: Tokrat se bomo z Ribniškega polja povzpeli na Malo goro ter se spustili v Struge. Pri Žlebiču bomo poiskali ponor Tržiščice v Tenteri, nato pa se bomo povzpeli do planinske koče pri Sveti Ani. Od tod je le pol ure do Sten svete Ane (964 m) z lepim razgledom na Suho krajino, nato pa nas čaka še dobrih 500 m spusta. Prehodili bomo približno 11 km, kar pomeni 4 ure hoje.

PRIJAVE NA POHODNE EKSKURZIJE
Prijave na pohodne ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu peter.kumer@zrc-sazu.si. Ob prijavi OBVEZNO navedite svoje ime s priimkom (in imena in priimke drugih morebitnih udeležencev, ki jih prijavljate), če ste član društva ter številko svojega mobilnega telefona, na katero ste dosegljivi. Finančni prispevek za pohodno ekskurzijo znaša 20 evrov in vključuje prevoz ter organizacijske stroške. Stalni udeleženci imajo vsak peti pohod brezplačen, vendar pa je v tem primeru obvezna prijava, da boste lahko koristili »bonus«. Pohodne ekskurzije so namenjene le članom Ljubljanskega geografskega društva.
Znesek obvezno nakažite na transakcijski račun št.: SI56 0201 0009 2471 715 (BIC: LJBASI2X) – Ljubljansko geografsko društvo, Gosposka 13, 1000 Ljubljana. Koda namena: OTHR. Namen plačila: PRIIMEK IME-NAZIV EKSKURZIJE. Prispevek se obvezno poravna vsaj tri dni pred ekskurzijo. Plačilo na dan ekskurzije ni več mogoče. Obvezna je ustrezna pohodna obutev, udeležba je na lastno odgovornost. Udeleženci naj imajo s seboj dovolj tekočine in malico.

_______________________________________________________________________________

KONTAKT
Za dodatne informacije ali vprašanja se obrnite na Petra Kumra (peter.kumer@zrc-sazu.si).

_______________________________________________________________________________

Pretekle ekskurzije LGD

POHODNE EKSKURZIJE POMLAD 2017

26. februar 2017, Od Otoč do Tržiča
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Otoče – Brezje – Peračica – Tržič.
Odhod: 6.55, železniška postaja v Ljubljani, tir 3 (vlak, smer Nova Gorica).
Okvirni program: Na prvem pohodu v letu 2017 bomo spoznali razčlenjenost Savske ravni s kvartarnimi terasami, vršaji in dolinami. Iz Otoč se bomo povzpeli na Ljubno, nato pa se bomo skozi Brezje spustili v dolino Peračice. Če bodo vremenske in snežne razmere primerne, bomo naredili ovinek do Peračiškega slapa, ki pada preko andezitnega tufa. Iz Tržiča se bomo z rednim avtobusom vrnili v Ljubljano. Prehodili bomo približno 15 km, kar pomeni dobre 4 ure zmerne hoje.

26. marec 2017, Od Motnika do Zagorja ob Savi
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Motnik – Čemšeniška planina – Zagorje ob Savi.
Odhod: 9.00, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 10.
Okvirni program: Tokrat bomo hodili po Posavskem hribovju, velik del poti bomo hodili ob nekdanji deželni meji med Kranjsko in Štajersko. Najvišjo točko (1128 m) bomo dosegli pri planinskem domu na Čemšeniški planini, kjer bo odmor za kosilo. Spustili se bomo mimo gradu Gamberk v Zagorje, od koder se bomo z vlakom vrnili v Ljubljano. Prehodili bomo približno 18 km, kar pomeni 6 ur hoje.

23. april 2017, Od Hrušice do Postojne - PRESTAVLJENO NA JESENSKI ČAS!
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Hrušica – Sveti Lovrenc – Postojna.
Odhod: 8.00, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 30.
Okvirni program: Pot bomo začeli pri Stari pošti in rimskih utrdbah, nato pa se bomo podali skozi obširne gozdove in se povzpeli k dobrih 1000 m visokemu razglednemu Svetemu Lovrencu. Spustili se bomo po travnikih v Studeno in nadaljevali skozi gozdove mimo Pivka jame do Postojne, od koder se bomo vrnili z avtobusom ali vlakom. Prehodili bomo približno 19 km, kar pomeni 6 ur hoje.

4. junij 2017, Od Podvolovljeka do Gornjega Grada
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Podvolovljek – Lepenatka – Gornji Grad.
Odhod: 7.55, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 30.
Okvirni program: Iz doline Lučnice se bomo strmo povzpeli mimo slapa Cuc na sedlo Kal, od koder je še kratek travnat vzpon na 1426 m visoko Lepenatko. Spustili se bomo mimo svetega Lenarta v Gornji Grad, od koder se bomo odpeljali z rednim avtobusom. Prehodili bomo približno 12 km, kar pomeni 5 do 6 ur hoje.

EKSKURZIJE POMLAD 2017

13. in 14. maj 2017, Slovenske sledi v Pragi (dvodnevna ekskurzija)
Vodja: dr. Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar, nekdanji veleposlanik v Pragi.
Cilj: Odkrivanje Prage, kjer je pustil velik pečat slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Okvirna pot: Ljubljana – Praga – Ljubljana.
Odhod: 6.00 (13. 5. 2017), parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Iz Ljubljane se bomo odpravili ob 6.00 uri zjutraj. V Prago bomo prispeli okoli tretje ure popoldne. Ogledali si bomo dvorišča in vrtove praškega gradu ter katedralo (kjer sta znamenita groba Janeza Nepomuka in kralja Otokarja II Pšemisla). Nato se bomo sprehodili čez Karlov most do starega mesta. Prihodnjega dne si bomo ogledali Plečnikovo cerkev skupaj s kripto in notranjostjo zvonika. Nato bomo obiskali Rothmayerjevo vilo, ki je bila zgrajena po Plečnikovem načrtu. Rothmayer je bil tesen sodelavec našega arhitekta pri urejanju praškega gradu in njegove praške cerkve. Ob 14.00 se bom odpravili iz Prage. V Ljubljano se bomo vrnili pozno ponoči.
Oblačila in obutev: S seboj imejte vse potrebno za spomladanski dvodnevni izlet in eno nočitev, obutev pa naj bo primerna za zmerno hojo v mestnem okolju. Jezik vodenja: slovenščina
Cena: 117 € za 40 udeležencev oziroma 127 € za 35 udeležencev.
Rok prijave: 28. 2. 2016
V ceno je vključeno: prevoz z vsemi pristojbinami, stroški dveh voznikov, nastanitev v hotelu 3*** (polpenzion: zajtrk, večerja, dvoposteljne sobe) in nezgodno zavarovanje potnikov (Zavarovalnica Triglav).
Možna doplačila: vstopnina v praški stari kraljevski grad (12-15 €), vstopnina v kripto katedrale Svetega Vita (16 €), nastanitev v enoposteljni sobi 20 €.
Plačilni pogoji: 1) Ob prijavi se plača 100 € akontacije. Prijavnina je nepovratna, razen v primeru, da ekskurzija zaradi premajhnega števila prijav ne bi bila izvedena. 2) Najpozneje do 15. 4. 2017 se plača razliko do polne cene. Priporočamo, da si udeleženci uredijo Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je brezplačna.
Prijave: Prijave sprejema agencija Unitours d.o.o., Topniška 35, Ljubljana na e-naslov info@unitours.si. Po zbiranju prijav vam bo agencija posredovala sklicno številko za nakazilo. Ob prijavi navedite vaše ime, priimek, naslov, telefonsko številko, e-naslov in datum rojstva. Prijava se šteje kot sprejeta, ko je na TRR agencije SI56 0201 0005 1401 236 nakazana akontacija. Pogoj za prijavo je članstvo v Ljubljanskem geografskem društvu. Več o ugodnostih članstva si lahko preberete na: www.lgd-geografi.si → o društvu → članstvo in vpisnica. Za to prijavo veljajo splošni pogoji agencije Unitours, ki si jih lahko preberete na spletnih straneh: www.unitours.si. Ta letak velja kot obvestilo o odhodu.

27. maj 2017, Primorska kulinarična dediščina
Vodja: dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja in prof. zgodovine, raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Raziskovalna postaja v Novi Gorici.
Cilj: Spoznavanje sredozemske kulinarike in z njo povezanih kulturnih in geografskih značilnosti v treh primorskih pokrajinah: Vipavski dolini, Krasu in Brdih.
Okvirna pot: Ljubljana – Planina pri Ajdovščini – Goče – Štanjel – Kobjeglava – Prvačina – Dobrovo.
Odhod: 6.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Značilne primorske jedi, ki so se s prenašanjem iz roda v rod ohranile do današnjih dni, uvrščamo med sredozemsko kulinariko, velikokrat označeno kot »mediteranska dieta«. To ne pomeni, da ob uživanju sredozemskih dobrot občutimo lakoto in slabosti, temveč ravno nasprotno. Ker so glavne značilnosti sredozemske kuhinje sadje, zelenjava, oljčno olje, zelišča, ribe in malo rdečega mesa, se ob njihovem uživanju počutimo vitkejše in bolj zdrave. Za Primorce je tudi značilno, da ob vsakem obroku spijejo kozarec rdečega ali belega vina, ki daje moč in pogum. Potovanje po primorskih pokrajinah bomo začeli na Planini pri Ajdovščini, kjer nas bodo sprejele članice Društva gospodinj in dramske skupine Planina pri Ajdovščini, ki že 13 leto raziskujejo način življenja v Zgornji Vipavski dolini s poudarkom na kulinarični dediščini. Gospodinje nas bodo sprejele s t. i. južno (malico) kot so jo navadno zaužili kmetje in kmetice, ko so v spomladanskih in poletnih dneh delali na polju ali v vinogradih. Pot bomo nadaljevali proti Gočam, ki v širšem slovenskem prostoru predstavljajo pomemben spomenik ljudskega stavbarstva. Posebnosti Goških domačij, grajenih po kraškem stilu, niso le reprezentativni portali v gasah (ozkih ulicah) temveč tudi obokani hrami (podzemne kleti), ki govorijo o pomenu vinogradništva v Vipavski dolini. Pri eni izmed tamkajšnjih kmetij si bomo ogledali klet in se seznanili z zgodovino vinogradništva na Vipavskem. Pot bo vodila mimo Štanjela (možen postanek za ogled strnjenega naselja in gradu) proti Kobjeglavi – značilni kraški vasi, kjer so se vse od leta 1982 sušili vsem dobro poznani mipovi kraški pršuti. Domačin Jože Abram, ljubiteljski raziskovalec zgodovine vasi, nas bo popeljal po učni poti, ki se bo zaključila v stari pršutarni, kjer bo možno okusiti kraški pršut in seveda spiti kozarec kraškega terana. Mimo Komna se bomo ponovno spustili proti Braniški dolini in Spodnji Vipavski dolini, ki je poleg vinogradništva poznana tudi po gojenju breskev. Ustavili se bomo v Prvačini v muzeju Aleksandrink – goriških žensk, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu. Tu bomo med drugim izvedeli in okusili, kako se lahko dve popolnoma različni kulturi združita prav na krožniku. Izlet poln doživetij in dobrih okusov, ki ga bodo vseskozi dopolnjevali okusi žlahtne kapljice, bomo zaključili v Brdih, kjer se bo ravno zaključila t. i. zimska lakota. Ker bo v majskem času obrodil prvi spomladanski sadež – češnje, ki so včasih predstavljale prvo sestavino, s katero so se po hudi zimi ljudje lahko do sitega najedli –, bomo po briških gričih in vaseh poiskali kmetijo, kjer bo možen odkup briških češenj, večer pa zaključili na eni izmed tamkajšnjih turističnih kmetij in za zaključek spoznali še posebnosti briške kuhinje. Doplačilo za degustacije: Planina pri Ajdovščini, Kobjeglava, Prvačina, Dobrovo. Skupna cena bo sporočena naknadno.
Obvezna oprema: Primerna oblačila in obutev za sprehod med vinogradi. S seboj imejte obilico dobre volje.

17. junij 2017, Goli otok
Vodja: Ivan Kumer, profesor geografije in sociologije.

Cilj: Spoznavanje manj znanih delov povojne jugoslovanske zgodovine.
Okvirna pot: Ljubljana – Postojna – Reka – Crikvenica – Goli otok – Krk – Baška – Crikvenica – Ljubljana.
Odhod: 06.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Iz Ljubljane se bomo peljali proti Primorski mimo Postojne in Ilirske Bistrice in naprej proti Kvarnerju mimo Reke do obmorskega letovišča Crikvenica. Tam se bomo vkrcali na turistično ladjo. Na ladji nas bodo pogostili z lokalnimi dobrotami s hrano in pijačo (tudi za vegetarijance; vse je vključeno v ceno). Pluli bomo mimo otokov Krk, Prvič, Grgur. Na Goli otok bomo prispeli pozno dopoldne. Iz pristanišča, kjer so v preteklosti dovažali kaznjence, se bomo povzpeli skozi glavno ulico kjer so bile nekoč delavnice. Obiskali bomo kino dvorano kjer si bomo ogledali kratek film o zgodovini Golega otoka. Sledil bo sprehod po otoku mimo glavnih objektov nekdanjega zapora. Zaradi nedorečenega statusa »Golega«, so objekti na otoku, razen kinodvorane in bifeja v bolj slabem stanju. Zato svetujemo previdnost pri hoji. Po poti bo vodnik ponudil razlago o dogajanjih na otoku in mučenjih kaznjencev, ki temelji na pisnih in ustnih virih. Po ogledu bo v pristanišču na ladji kosilo (»fish picnic«). Sledilo bo kopanje v Baški na otoku Krku. Oblačila in obutev: Ker objekti na otoku razpadajo in ker poti marsikje niso primerno urejene, predlagamo, da imate s seboj primerno pohodno obutev. Zaradi bližine Velebita in Kvarnerja je vreme na »Golem« zelo nepredvidljivo in lahko pokaže svoje zobe z močnim vetrom, dežjem ali žgočim soncem. S seboj imejte vetrovko, čepico in zaščito proti soncu. Cena: 59 € pri najmanj 40 udeležencih. Pri manjšem številu udeležencev bo narejen nov izračun cene.
Rok prijave: 15. 5. 2017
V ceno je vključeno: prevoz z vsemi pristojbinami na relaciji Ljubljana-Crikvenica-Ljubljana, stroški voznika, ladijski prevoz Crikvenica-Krk-Crikvenica, prigrizki in kosilo na ladji. Doplačila: ogled dokumentarnega filma o Golem otoku (ca. 10 KN)
Plačilni pogoji: 1) Ob prijavi se plača 29 € akontacije. Prijavnina je nepovratna, razen v primeru, da ekskurzija zaradi premajhnega števila prijav ne bi bila izvedena. 2) Najpozneje do 1. 6. 2017 se plača razliko do polne cene. Priporočamo, da si udeleženci uredijo Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je brezplačna.
Prijave: Prijave sprejema agencija Unitours d.o.o., Topniška 35, Ljubljana na e-naslov info@unitours.si. Po zbiranju prijav vam bo agencija posredovala sklicno številko za nakazilo. Ob prijavi navedite vaše ime, priimek, naslov, telefonsko številko, e-naslov in datum rojstva. Prijava se šteje kot sprejeta, ko je na TRR agencije SI56 0201 0005 1401 236 nakazana akontacija. Pogoj za prijavo je članstvo v Ljubljanskem geografskem društvu. Več o ugodnostih članstva si lahko preberete na: www.lgd-geografi.si → o društvu → članstvo in vpisnica. Za to prijavo veljajo splošni pogoji agencije Unitours in si jih lahko preberete na spletnih straneh: www.unitours.si. Ta letak velja kot obvestilo o odhodu.

POHODNE EKSKURZIJE JESEN 2016

dr. Matej Gabrovec: Od Idrije do Sovodnji, 23. oktober 2016
Okvirna pot: Idrija – Sivka – Mrzlik – Sovodenj.
Odhod: 8.10, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 13.
Okvirni program: Iz Idrije se bomo mimo žgalniškega dimnika povzpeli na Ledinsko Razpotje, kjer je bila dolga leta na gostilniški fasadi označena razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. Pot bomo nadaljevali po Ledinski planoti, se povzpeli na Sivko (1008 m) in nadaljevali do nove planinske koče na Mrzliku. Spustili se bomo v Sovodenj, od koder se bomo z rednim avtobusom preko Škofje Loke vrnili v Ljubljano. Prehodili bomo približno 20 km, kar pomeni 7 ur zmerne hoje.

dr. Matej Gabrovec: Od Šentlovrenca do Gabrovke, 20. november 2016
Okvirna pot: Šentlovrenc – Zaplaz – Čatež – Gabrovka.
Odhod: 7.35, železniška postaja v Ljubljani, tir 1.
Okvirni program: Iz Šentlovrenca v Dolenjskem podolju se bomo povzpeli na razgledni Zaplaz, ki postaja vse pomembnejše romarsko središče. Odmor za malico bo v bližnjem Čatežu, od koder se bomo počasi spuščali proti Gabrovki. Od tam se bomo preko Litije odpeljali v Ljubljano. Prehodili bomo približno 14 km, kar pomeni 4 ure zmerne hoje.

JESEN 2016

SLOVENSKA KOROŠKA, 17. september 2016
Vodja: Maja Gostenčnik, študentka geografije in sociologije, članica Društva mladih geografov Slovenije.
Cilj: Spoznavanje fizično- in družbenogeografskih značilnosti treh koroških dolin (Mislinjska, Mežiška in Dravska dolina).
Okvirna pot: Ljubljana – Slovenj Gradec – Kotlje – Ravne na Koroškem – Mežica – Črna na Koroškem – Poljana – Šentanel – Otiški Vrh – Dravograd – Libeliče – Slovenj Gradec – Ljubljana.
Odhod: 6.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Po jutranji kavici in ogledu starega mestnega jedra Slovenj Gradca se bomo povzpeli na Rahtel (667 m) (30 min hoje, zelo lahka označena pot), od koder bomo imeli razgled na Slovenjgraško kotlino, skrajni zahodni del Pohorja in Uršljo goro (1699 m), kjer je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Ko bomo preučili poplavno ogroženost Mislinjske doline, se bomo podali proti Kotljam, rojstnemu kraju znanega koroškega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Ogledali si bomo njegov spominski muzej – Prežihovo bajto, ki je tudi etnografsko zanimiva in značilna koroška stavba. Sledil bo ogled Raven na Koroškem in razstave »Mati fabrika« v Železarni Ravne, podjetju, ki je pomembno vplivalo na življenja prebivalcev Mežiške doline. Pred kosilom se bomo ustavili še v Mežici in izvedeli več o onesnaženju Zgornje Mežiške doline zaradi železarske industrije. Preko Žerjava in »doline smrti« ali »Mesečeve pokrajine«, kjer so vplivi onesnaženja v naravi vidni še danes, nas bo pot vodila do Črne na Koroškem, kjer bomo imeli kosilo. Prek Poljane, kjer so potekali zadnji boji v 2. svetovni vojni, in mimo starega železniškega mostu se bomo odpeljali v Šentanel, slikovito vasico z nekaj 10 »bajtami«, kjer imata v sodobnosti pomembno vlogo turizem na kmetiji in živinoreja. Po slikovitem razgledu na najvzhodnejši slovenski dvatisočak (Peca, 2129 m) se bomo prek Otiškega Vrha in Dravograda odpravili proti svetu ob reki Dravi. Obiskali bomo Libeliče, vasico z 200 prebivalci, ki leži tik ob avstrijski meji. Njihovi vaščani so znani po svoji prijaznosti in gostoljubnosti, pa tudi narodni zavesti in trmi; po koroškem plebiscitu so se krčevito borili za priključitev k Jugoslaviji, kar jim je dokončno uspelo 1922. Okoliščine tega dogajanja bomo spoznali med ogledom stalne razstave o koroškem plebiscitu. Sledil bo ogled kmečke zbirke in črne kuhinje, kostnice iz 12. stoletja in stare učilnice iz 19. stoletja, kjer bomo spoznali, kako so ponemčevali Koroške Slovence. Sledila bo degustacija, na kateri bomo okušali tradicionalne lokalne jedi. V kolikor bo čas dopuščal, si bomo ogledali še Dravograd in njegovo hidroelektrarno, kjer bomo ekskurzijo zaključili in se v večernih urah (predvidoma ob 21. uri) vrnili v Ljubljano.
Kosilo in degustacija: Kosilo v Črni na Koroškem bo stalo približno 5 evrov. Prispevek za degustacijo lokalnih jedi v Libeličah pa bo približno 2 evra.
Obvezna oprema: Primerna oblačila in obutev (pohodni čevlji za Rahtel). S seboj imejte pijačo, za hrano bo poskrbljeno.

LJUTOMERSKO-ORMOŠKE GORICE, 24. september 2016
Vodja: Srečko Pavličič, Splošna knjižnica Ljutomer.
Cilj: Spoznali bomo tri različne pokrajine in načine življenja v njih (Mursko polje, arondirane gorice in vinogradništvo malih vinogradnikov). Posebej se bomo posvetili terasiranim pokrajinam ter prilagoditvi življenja in dejavnosti geografskim razmeram.
Okvirna pot: Ljubljana – Vučja vas – Križevci pri Ljutomeru – Ljutomer – Vinska cesta 13 (»Kelih radosti«) – Jeruzalem – Kog – Središče ob Dravi – Zasavci – Ljutomer – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Na ekskurziji bomo na celovit način prikazali pokrajino med Murskim in Dravskim poljem ter preteklo in današnje življenje v njej. Poudarek bo na strnjenem in razpršenem vinogradništvu ter spremljevalnih dejavnostih, ki so skozi stoletja vplivala na kakovost življenja in se še danes odražajo tako v pokrajini kot med ljudmi. Po odcepu s hitre ceste v Vučji vasi se bomo ustavili v Križevcih pred farno cerkvijo, kjer stoji spomenik dr. Matiji Slaviču, zaslužnemu za priključitev Prekmurja k matičnemu narodu. Na panoramski vožnji po Murskem polju skozi Lukavce bomo spoznavali zanimivo stavbno dediščino francjožefovske dobe »murskopoljske kmečke aristokracije«. Med sprehodom v Ljutomeru, »metropoli Prlekije«, si bomo ogledali staro mestno jedro, Park prvega slovenskega tabora, hipodrom in zbirko Trstenjakovih slik. Sledila bo kmečka malica s »šilcem domačega« v Pristavi. Nato se bomo zapeljali mimo vinske ceste »Kelih radosti« do gosposkega vinogradniškega dvorca v Železnih Dverih. V Jeruzalemu, »biseru Prlekije«, si bomo privoščili panoramski razgled, ogledali cerkvico Žalostne matere božje in prisluhnili zgodbi o babah, ki so premagale Turke. Nato se bomo sprehodili do turškega kostanja, kjer se nam bo odprl pogled na tri države. Na Kogu se bomo sprehodili do sv. Bolfenka in se podučili o nastanku tamkajšnjih vinogradov. V Središču ob Dravi bomo postali v oljarni in si ogledali krajši film. Sledilo bo pozno kosilo na Turistični kmetiji Puklavec. Nato se bomo popeljali mimo križniškega vinogradniškega dvorca Temnar in Trstenjakove domačije. Ekskurzijo bomo zaključili v Ljutomeru in se od tam odpravili nazaj v Ljubljano, kamor bomo prispeli v večernih urah.
Vstopnine: Ogledi različnih zbirk, animacij, degustacij vin in kmečke malice stanejo od 2 do 4 evre (predvidene so tri), zato imejte s seboj dovolj drobiža.
Obvezna oprema: Primerna obutev za nekaj kratkih sprehodov med vinogradi.

SLOVENSKE SLEDI NA DUNAJU (DVODNEVNA EKSKURZIJA), 8. in 9. oktober 2016
Vodji: dr. Vincenc Rajšp, zgodovinar in nekdanji direktor slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju; dr. Walter Matznetter, geograf in predavatelj na Oddelku za geografijo in regionalne raziskave Univerze na Dunaju.
Cilj: Odkrivanje Dunaja, kot so ga videli slovenski umetniki in izobraženci, ki so tam živeli in delovali v začetku 20. stoletja (Maks Fabiani, Jože Plečnik, Ivan Cankar in drugi).
Okvirna pot: Ljubljana – Dunaj – Ljubljana.
Odhod: 7.00 (8. 10. 2016), parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Na Dunaj bomo predvidoma prispeli med 11. in 12. uro, kjer nas bo pričakal dr. Matznetter. Podal nam bo nekaj uvodnih informacij o Dunaju, predstavil razvoj mesta od leta 1850 do današnjih dni in med drugim izpostavil izzive t.i. majhnega globalnega mesta. Nato se bomo srečali z dr. Rajšpom, ki nas bo peš vodil skozi notranji del mesta. Po kosilu bomo obiskali Univerzo na Dunaju: ogledali si bomo njeno glavno stavbo in dvorišče s pokritimi arkadami s kipi znamenitih študentov, profesorjev in Nobelovih nagrajencev. Obiskali bomo še Schottenstift ob trgu Freyung v jedru srednjeveškega Dunaja, historični trg Am Hof z Babenbergerjevim dvorcem, ulico Brandstätte/Wildpretmarkt s Plečnikovo mojstrovino Zacherlovo hišo, katedralo sv. Štefana in Avstrijsko akademijo znanosti v stavbah stare univerze na ulici Bäckerstrasse. Obiskali bomo še Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (ulica Seilerstätte) in Fabianijevo stavbo Uranio. Pot bomo zaključili z ogledom parka Augarten, kjer je med letoma 1770 in 1775 Slovenec Anton Janša vodil čebelarsko šolo.
Sledili bodo namestitev v hotel, večerja in druženje. Naslednji dan se bomo zapeljali v 16., 17., 18. in 19. okrožje. Obiskali bomo dom Ivana Cankarja. Ogledali si bomo naslednja Plečnikova dela: železobetonsko cerkev svetega Duha (1913), vilo Graßberger (1908) in otroško zdravstveno postajo (1907). V 19. okrožju si bomo ogledali ulico Höhenstrasse, kjer so času avtoritarne vlade Ständestaat (1934–1938) izvedli velik projekt javnega zaposlovanja. V Kahlenbergu si bomo privoščili panoramski ogled Dunaja in bližnjih vinogradov. Ogledali si bomo še zgradbo Karl-Marx-Hof, zgrajeno v času Rdečega Dunaja med 1927 in 1930.
Oblačila in obutev: S seboj imejte vse potrebno za jesenski dvodnevni izlet in eno nočitev, obutev pa naj bo primerna za zmerno hojo v mestnem okolju.
Jezik vodenja: Dr. Rajšp bo vodil v slovenskem jeziku, dr. Matznetter pa v angleškem (možen bo tudi pogovor v nemščini). Za prevod v slovenščino bo poskrbljeno.
Cena: 140 evrov pri najmanj 40 potnikih.
Pri najmanj 25 potnikih je cena na potnika višja za 30 evrov in znaša 170 evrov.
Rok prijave: 9. september 2016.
V ceno je vključeno: prevoz z vsemi pristojbinami, stroški voznika, vodenje v slovenščini in angleščini (v to je vključena tudi priprava besedila o Dunaju za knjižni vodnik, ki ga člani prejmejo brezplačno), večerja na Dunaju, organizacija ekskurzije in nočitev z zajtrkom v hotelu s 3*** v centru Dunaja (dvoposteljne sobe).
Doplačila: - enoposteljna soba 40 evrov, - ogled razstave »Rdeči Dunaj« ob koncu nedeljskega programa (3 evri).
Plačilni pogoji: 1) Ob prijavi se plača 100 evrov akontacije. Prijavnina je nepovratna, razen v primeru, da ekskurzija zaradi premajhnega števila prijav ne bi bila izvedena. 2) Najpozneje do 16. septembra se plača razliko do polne cene (40 evrov ob najmanj 25 potnikih). Priporočamo, da si udeleženci uredijo zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini.
Prijave: Prijave sprejema agencija NERED (ga. Nataša Nered): e-naslov: info@nered.si, telefonska številka: 01 366 73 99. Ob prijavi navedite vaše ime, priimek, naslov, telefonsko številko, e-naslov in datum rojstva. Prijava se šteje kot sprejeta, ko je na TRR agencije NERED nakazana akontacija (podatki za nakazilo: NERED d.o.o., Dolenjska cesta 250a, 1291 Škofljica, Nova Ljubljanska banka, Trg republike 2, Ljubljana, IBAN: SI56020100012219250, sklic 00 08102016). Pogoj za prijavo je članstvo v Ljubljanskem geografskem društvu. Več o ugodnostih članstva si lahko preberete na: http://www.lgd-geografi.si → o društvu → članstvo in vpisnica (če se odločite za včlanitev jeseni, je članarina polovična in znaša 14,5 evra).

POMLAD 2016

KOČEVSKO, 2. april 2016
Vodja: Nejc Trpin, univ. dipl. geog.
Cilj: Spoznavanje dežele gozdov in rjavega medveda na Kočevskem.
Okvirna pot: Ljubljana – Ribnica – Prigorica – Gotenica – Mozelj – Kočevje – Šalka Vas – Željne – Ložine – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Vožnja po glavni cesti čez Turjak do Ribnice, kjer bo postanek za kavo in WC. Nadaljevanje vožnje do zadrževalnika vode v Prigorici. Vožnja do Gotenice in ogled filma o zaprtem območju. Po filmu tudi kratek ogled podzemnih bunkerjev, v katerem danes domuje filmski arhiv. Sledi vožnja mimo Kočevske reke, osrednjega kraja zaprtega območja in naprej do vasi Mozelj, kjer si bomo ogledali južni del Kočevskega polja, kjer je ena največjih gostot vrtač v Sloveniji in dve globlji udornici. Pot nadaljujemo v Kočevju, kjer bomo imeli krajši postanek v središču, nato pa okoli 14. ure kosilo ob Kočevskem (rudniškem) jezeru v restavraciji Penzion Jezero Tušek. Po kosilu sledi sprehod ob rudniškem jezeru, vožnja do Željn in ogled Željnskih jam. Sledi vožnja nazaj proti Ljubljani s kratkim postankom v Ložinah, kjer si bomo »v živo« ogledali rjavega medveda. Predviden prihod v Ljubljano med 19. in 20. uro.
Obvezna oprema: Za ogled Željnskih jam sta potrebni naglavna svetilka in pohodna obutev.

GRADEC, 9. april 2016
Vodja: dr. Wolfgang Fischer, Oddelek za geografijo in regijske znanosti, Univerza v Gradcu
Cilj: Spoznati družbene in naravne značilnosti Gradca.
Okvirna pot: Ljubljana – Maribor – Gradec – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: V aglomeracijo Gradca bomo vstopili iz južne smeri in sproti spoznavali prostorski razvoj mesta. Peljali se bomo mimo nakupovalnega središča Seiersberg in avtomobilske tovarne Magna. Na poti v vzhodni del mesta bomo spoznali prebivalstveni in poselitveni razvoj suburbaniziranega obmestja in tamkajšnja okoljska in družbena nasprotja. V mesto bomo vstopili skozi predel, kjer živijo premožnejši meščani. Obiskali bomo univerzo in se povzpeli na grajski hrib. Po odmoru za kosilo se bomo podali na zahodni breg reke Mure, kjer je nekoč živel delavski razred in kjer so se razvile tovarne. Danes se tam intenzivno odvija gentrifikacija. Pobliže bomo spoznali predel Reininghaus, ki je njen najbolj znan primer in s katerim se raziskovalno ukvarja dr. Fischer. Ekskurzijo bomo zaključili v očarljivem kraju Wildon in se v večernih urah vrnili v Ljubljano.
Opomba: dr. Fischer bo vodil v angleškem jeziku vendar bo za tolmačenje poskrbljeno.

VZHODNA TROMEJA, 28. maj 2016
Vodja: dr. Jernej Zupančič, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Cilj: Spoznati male manjšine v kotu: Slovence na Štajerskem in Slovence v Porabju.
Okvirna pot: Ljubljana – Gornji Senik – Monošter – Števanovci – Potrna – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Iz Ljubljane se bomo čez mejo podali v Porabje, kjer bomo v Gornjem Seniku obiskali Agencijo Slovenska krajina (obisk dveh objektov in eksperimentalne kmetije). Nato se bomo odpravili v Monošter, kjer nas bodo sprejeli predstavniki slovenskih organizacij. Po odmoru za kosilo bomo obiskali muzej Železne zavese (ni vstopnine, hvaležni bodo donacij). Ob povratku si bomo ogledali še grad Grad na Goričkem in nazadnje obiskali Pavlovo hišo v Potrni (ni vstopnine, prav tako bodo hvaležni donacij). V Ljubljano se bomo vrnili v večernih urah.

JESEN 2015

VELENJE, 5. september 2015
Vodje: Nela Halilović, absolventka geografije, članica DMGS, mag. Katarina Ostruh, univ. dipl. geog., Zoran Pavšek, prof. geog., soc.
Cilj: Obisk in raziskovanje Velenja z Šaleško dolino, spoznavanje preteklih in sodobnih procesov, ki so vplivi na nastanek in razvoj Šaleške doline, spoznavanje razvoja mestnega središča iz urbanističnega vidika, ogled sprememb površja zaradi izkopavanja premoga in sanacija le-tega ter obisk ene izmed kmetij s panoramskim pogledom na dolino.
Okvirna pot: Ljubljana – Velenje – mestno središče – območje šaleških jezer – škalske Cirkovce - Ljubljana
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli
Okvirni program: Velenje je danes peto največje slovensko mesto in eno naših bolj pomembnih gospodarskih središč. V 50. letih prejšnjega stoletja se je pričelo naglo razvijati zaradi odkritih večjih zalog lignita. Najprej si bomo ogledali mestno središče, ki je bilo zg

prijava